Je združitev slovenske energetike res nujna ali …

Tako trdijo nasprotniki združitve obeh energetskih stebrov Holdinga Slovenskih elektrarn in skupine GEN. Prvi vključuje dravske, soške in hidroelektrarne na spodnji Savi ter šoštanjsko in trboveljsko termoelektrarno, pa premogovnik Velenje, skupina GEN pa obvladuje krško nuklearko, plinsko termoelektrarno v Brestanici in Savske elektrarne s sedežem v Ljubljani. Združitev obeh energetskih stebrov je na površje privrela v vsej svoji silovitosti prav ob nedavni napovedi stavke v elektroenergetiki, ki je bila na koncu odpovedana, in ob malce neposrečeni – najprej je bil razrešen, da bi potem zaradi formalnih napak ob razrešitvi pozneje sam odstopil – razrešitvi nekdanjega prvega moža HSE Boruta Meha. Zdaj so tudi zato in zaradi poznejše ad hoc zamenjave tedanjih nadzornikov HSE pri vratih že tudi člani vladnega Kadrovsko-akreditacijskega sveta, ki se nikakor ne strinjajo s tovrstno politično kadrovsko logiko. Prav oni jo naj bi spremenili, a jim očitno ni uspelo. Ampak to je zgolj prvi kadrovski epilog vprašanja, ki že nekaj časa visi v zraku – reorganizacije slovenske energetike.

Potem ko je leta 2001 nastal HSE, vlada zdaj spet poskuša združiti oba energetska stebra. Že do konca leta naj bi se to zgodilo. Kot zatrjuje pristojna gospodarska ministrica Darja Radić, je združitev nujna "zaradi združevanja kadrovskih in naložbenih potencialov pred velikimi izzivi, s katerimi se ukvarja slovenska energetika".

HSE in GEN skupaj zaposlujeta okoli šest tisoč delavcev, približno pet tisoč HSE, ki proizvede več kot polovico električne energije, manj kot tisoč pa jih zaposluje skupina GEN. Združitev naj bi torej pripomogla k enotnemu energetskemu upravljanju reke Save in gradnji verige elektrarn na njej, pa tudi optimizaciji naložbe v šesti blok v Šoštanju, ki bo stala vsaj 1,2 milijarde evrov, in drugega bloka v krški nuklearki. Združitev bi tudi znižala variabilne stroške, neposrednih sinergijskih učinkov naj bi bilo za kar 26 milijonov evrov na leto, tudi zaradi optimalnega vključevanja posameznih proizvodnih energetskih enot in združevanja kadrovskih ekip, kar bi konec koncev pomenilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih in navsezadnje tudi več možnosti za najemanje posojil, tako vsaj zagotavljajo na gospodarskem ministrstvu. Na katerem za očeta projekta številni štejejo Janeza Kopača – prvega moža direktorata za energijo z omenjenega ministrstva.

Pa brez boja očitno ne bo šlo! Za nasprotnike združitve so utemeljitve ministrstva brez pravih temeljev, nesprejemljive. Še več, temeljni razlog za združitev naj bi bil utišanje jedrske opcije – trdi najbolj goreči, a nikakor ne edini nasprotnik združitve, Robert Golob iz skupine GEN. Vlada naj bi z združitvijo želela preusmeriti naložbeni potencial uspešnega GEN v šoštanjski šesti blok, drugi energetski steber pa preprosto podrediti HSE Vnovično združitev njeni nasprotniki razumejo kot poizkus vzpostavitve enotnega energetskega stebra, kot namero, da se oddalji in upočasni projekt graditve drugega bloka v Krškem in odpravi še ta konkurenca, ki obstaja na slovenskem energetskem trgu. Potem pa bo spet napočil raj za "prosto" višanje cen električne energije. Pravo ozadje združitve naj bi bilo vse prej kot uspešno in učinkovito poslovanje podjetij iz skupine HSE, trdijo kritiki združitve. Zato bi bilo morda pametneje, da vlada najprej "počisti" v HSE, potem pa z javno razpravo poišče model prihodnje organiziranosti slovenske energetike. Saj ne gori voda.