Če bi bil predsednik uprave Mercatorja, bi še vedno nasprotoval gradnji Sparovega nakupovalnega središča v Šiški, pravi ljubljanski župan Zoran Janković. Središču stanovalci še vedno nasprotujejo.
"Če imaš eno banano, jo daš svojemu otroku in ne sosedovemu," je Janković odgovoril na vprašanje SiOL-a, zakaj se je iz nasprotnika projekta v času vodenja Mercatorja prelevil v njegovega podpornika.
Janković ne ščiti zasebnega interesa
Zdi se mu logično, da je v funkciji predsednika uprave Mercatorja nasprotoval nakupovalnemu središču, ki naj bi začelo delovati prihodnje leto, saj gre za konkurenčno podjetje Mercatorju. Janković je na današnji novinarski konferenci poudaril, da je med fizičnimi osebami še vedno eden od največjih lastnikov Mercatorja, torej s podporo Sparovemu središču ne ščiti svojega zasebnega interesa. Zatrdil je še, da je stroka soglašala s projektom.
Tudi od Spara pričakuje donacijo
V Jankovićevem mandatu Spar mestni občini ni doniral nobenih sredstev, a župan, znan po tem, da od podjetij, ki sodelujejo z mestno občino, pričakuje donacije, napoveduje: "Tudi Spar bo prišel na vrsto."
V Sparu so za SiOL potrdili, da občini do zdaj niso donirali, niso pa še odgovorili na vprašanji, ali to nameravajo storiti v prihodnosti in ali so jim župan ali njegovi sodelavci predlagali donacijo sredstev.
Županovo ravnanje "skrajno cinično"
Predsednik Četrtne skupnosti Šiška Igor Bambič je za SiOL dejal, da je zadeva z nakupovalnim središčem sicer zaključena, županovo spreminjanje stališč do nakupovalnega središča pa se mu zdi "skrajno cinično".
Še v prejšnjem mandatu mestnega sveta je bila v prvem branju sprejeta odločitev, da bodo mestotvorne dejavnosti na območju zasedale 51 odstotkov površin, trgovske pa 49 odstotkov. Po Bambičevih besedah je Janković pripomogel k temu, da takšna rešitev na koncu ni bila sprejeta oziroma da sprva trgovsko središče sploh ni bilo predvideno.
Katastrofa za Šiško
Po zdajšnji rešitvi pa trgovski del prevladuje, pozidane površine so se povečale na 100.000 kvadratnih metrov, število parkirnih mest se je zmanjšalo za 700, podhoda pod Celovško cesto v obliki črke ipsilon pa ni. "To je za ta konec mesta katastrofa," še pravi Bambič.
2
