Hartmannova tudi v slovenščini: Vplivi politike na Haag

V zbirki Dokumenta je izšla knjiga Mir in kazen Florence Hartmann, novinarke in dolgoletne tiskovne predstavnice glavne tožile haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Carle Del Ponte. Hartmannova v knjigi razkriva vpliv velikih političnih sil na delovanje sodišča, kjer je zdaj pristala tudi sama.

Knjiga je v diplomatskih krogih dvignila veliko prahu

Knjiga Mir in kazen s podnaslovom Poročilo o tajni vojni med politiko in haaškim pravosodjem je v diplomatskih krogih dvignila veliko prahu. Hartmannova je spregovorila o poskusih vplivanja mednarodne politike na haaško sodišče v primeru sojenja krivcem za genocid v Bosni in Hercegovini, o licemerstvu Zahoda in še marsičem drugem, kar je pripomoglo, da je mednarodno sodišče izgubilo nekaj pomembnih bitk.

Na predstavitvi knjige, ki jo je prevedla Nataša Varušek, sta sodelovala zgodovinar Božo Repe in novinar, tudi avtor spremne besede Ervin H. Milharčič. Gosta sta se strinjala, da se je sodišče "zapletlo", zato so številna vprašanja, tudi tisto o nadaljevanju vojne, ostala odprta.

Primer Slobodana Miloševića kot primer zapletenosti sojenj v Haagu Kot primer zapletenosti sojenj v Haagu je Repe navedel primer pokojnega srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Šlo je za sojenje na najvišji ravni, toda Miloševića je bilo zelo težko obsoditi. Bivšega predsednika Slovenije Milana Kučana so na sodišče poklicali kot pričo, Repe mu je zbral dokumentacijo za leto 1988 in 1989. Skratka, Kučan je pričal o času, ki ga je sicer že določal Milošević, toda v Haagu naj bi mu sodili zaradi vojnih zločinov. Repe je opomnil tudi na problem pomiritve: žrtve in rablji še vedno živijo skupaj v istih krajih, do jasnih sodb ni prišlo.

Hartmannova v knjigi pripoveduje tako o dosežkih sodišča kot tudi o tem, kako uspešno so njegovo poslanstvo spodkopavale iste zahodne vlade, ki bi morale sicer biti na strani pravice. Avtorica v knjigi jasno dokazuje, da je bila balkanska vojna Zahodu vsiljena, nihče ni želel imeti pretirano veliko opravka z njo, niso se želeli vmešavati, saj Balkan ni zadostil interesom velesil, logika profita ni bila na pohodu.

Hartmannovi grozi sedem let zapora ali denarna kazen

Hartmannova je s knjigo tudi kljubovala pravilom haaškega sodišča o zaupnosti informacij, saj je objavila nekatere podatke s sojenja Miloševiću, ki so imeli takrat oznako zaupno. Hartmannovo zdaj zaslišujejo v Haagu in če jo bodo spoznali za krivo, ji grozi sedem let zapora ali denarna kazen v višini 100.000 evrov.

Milharčič v tej epizodi Hartmannovo označuje kot izjemno pogumno osebo, ki se je ob objavi informacij zavedala tveganja. Med njene odlike sodita tudi natančnost in neposrednost, saj ne izbira imen, "ki jih žali". Sicer pa je vložena obtožnica proti Hartmannovi po svoje logična. Tožilstvo in politika sta v času haaških procesov morala sodelovati, politični pritiski na tožilstvo so bili veliki. Ko je izšla knjiga Mir in kazen, politika ni bila pretirano zadovoljna, vzorec se je torej ponovil. Politika je ponovno pritisnila na tožilstvo in Hartmannova je prispela v Haag.

Nad mednarodnim sodiščem ne gre obupati

Na to, da nad mednarodnim sodiščem ne gre obupati, je na predstavitvi knjige opozoril doktor pravnih znanosti Ljubo Bavcon. Haaško sodišče se je trudilo, da bi delovalo nepristransko, je prepričan Bavcon, ki meni, da je mednarodno pravo v zadnjih letih naredilo velike korake, take, ki jih ni poprej zmoglo tisoč let. Milharčič, ki je profesorju postavil nekaj vprašanj glede umestnosti sodnih potez, je na koncu dejal, da je z Bavconom nemogoče polemizirati, saj da je preveč racionalen.