Gospodarska kriza bo minila, posledice na duševno zdravje prebivalstva so lahko dolgoročne

In namesto da država zaradi varčevanja razmišlja o ukinjanju oz. omejevanju obstoječih programov in služb za promocijo duševnega zdravja, je treba razmišljati o njihovi krepitvi, opozarja psihiatrinja Vesna Švab. Najpogostejši v Sloveniji tesnoba in depresija Stres, strah za preživetje, krčenje socialnih mrež, predvsem pa negotovost, so po besedah psihiatrinje Vesne Švab dejavniki, ki nedvomno vplivajo na večjo pogostost tesnobe in depresije. Slednji sta tudi najpogostejši duševni motnji v Sloveniji. Sicer podatkov o morebitnem povečanju obiskov pri psihiatrih še ni, se je pa strmo povečalo število ambulantnih psihiatričnih pregledov v psihiatrični bolnišnici Ormož ob različnih stečajih v regiji.

"Če ostanejo vsi družinski člani v kratkem časovnem obdobju brez dela, to pomeni revščino, vsakodnevni stres pri najbolj enostavnih opravilih, kot sta nakup hrane v trgovini in plačevanje položnic," pravi Švabova.

Poraba antidepresivov se povečuje Na zasedanju organizacije Mental Health Europe v začetku oktobra so ugotovili, da je recesija ponekod povzročila tudi trikratno povečanje porabe zdravil proti depresiji. Inštitut za varovanje zdravja pa postreže s podatki, da so zdravniki pri nas v prvem letošnjem polletju predpisali za nekaj manj kot 3000 več receptov za antidepresive kot pa v enakem obdobju lani.

Medtem ko se število izdanih receptov in poraba antidepresivov povečuje, pa velja obratni trend za pomirjevala oz. anksiolitike. Kot pojasnjuje Švabova, je mogoče tesnobo, ki se pojavlja v situacijah, ko so ljudje izpostavljeni hudim pritiskom, bolje in z manj stranskimi učinki obvladati z antidepresivi. Pomirjevala namreč med drugim povzročajo odvisnost.

Kroničen stres vodi v zmanjšanje imunske odpornosti

Vendar gospodarska kriza ne vpliva zgolj na duševno zdravje ljudi. Kroničen stres vodi v zmanjšanje imunske odpornosti in različne kronične telesne bolezni, kot sta na primer visok krvni pritisk in sladkorna bolezen.

Preventiva duševnih motenj je socialna varnost Najboljša primarna preventiva duševnih motenj je po mnenju Švabove socialna varnost, ki pa je vse teže dosegljiva. Pomanjkanje finančnih sredstev omejuje tudi vse tiste aktivnosti, ki jih lahko posameznik naredi sam za svoje duševno zdravje. Telesna vadba ali sproščanje sta pri najbolj rizičnih skupinah onemogočeni, saj denarja za razvedrilo ni.

"Odgovorna je država, ne posameznik" Za reševanje duševnih motenj kot posledic težkih socialnih razmer ali travm, ki jih povzročijo družbeni konflikti, je odgovorna država, ne posamezniki, je prepričana Švabova. "Na krizne razmere ne moremo odgovarjati z enostavnimi priporočili in svetovanjem, temveč s povezovanjem med psihiatričnimi, zdravstvenimi, nevladnimi in socialnimi službami, ki bodo zmogle več kot nasvete glede krepitve samozavesti," še trdi psihiatrinja.

Pri tem poziva, da potrebujemo sredstva, ki bodo omogočila zgodnje odkrivanje, prepoznavanje stisk, strokovno pomoč obolelim in njihovim družinam ter resno načrtovanje korakov k okrevanju za vsakega posameznika. Namesto razmišljanj o ukinjanju ali omejevanju obstoječih programov in služb zaradi varčevanja je treba razmišljati o njihovi krepitvi, je prepričana.

Duševne motnje imajo lahko dolgoročne posledice, ki se ne kažejo samo pri obolelih, temveč tudi pri njihovih družinah in otrocih. Ti zaradi stisk njihovih staršev postajajo tudi sami bolj ogroženi glede duševnega zdravja. "Posledice so torej dolgoročne in ne le socialne in psihološke, temveč dokazano tudi ekonomske," trdi Švabova.