Torek, 1. 12. 2009, 10.17
9 let
Gospodarska kriza bo minila, posledice na duševno zdravje prebivalstva so lahko dolgoročne

In namesto da država zaradi varčevanja razmišlja o ukinjanju oz. omejevanju obstoječih programov in služb za promocijo duševnega zdravja, je treba razmišljati o njihovi krepitvi, opozarja psihiatrinja Vesna Švab.
"Če ostanejo vsi družinski člani v kratkem časovnem obdobju brez dela, to pomeni revščino, vsakodnevni stres pri najbolj enostavnih opravilih, kot sta nakup hrane v trgovini in plačevanje položnic," pravi Švabova.
Medtem ko se število izdanih receptov in poraba antidepresivov povečuje, pa velja obratni trend za pomirjevala oz. anksiolitike. Kot pojasnjuje Švabova, je mogoče tesnobo, ki se pojavlja v situacijah, ko so ljudje izpostavljeni hudim pritiskom, bolje in z manj stranskimi učinki obvladati z antidepresivi. Pomirjevala namreč med drugim povzročajo odvisnost.
Kroničen stres vodi v zmanjšanje imunske odpornosti
Vendar gospodarska kriza ne vpliva zgolj na duševno zdravje ljudi. Kroničen stres vodi v zmanjšanje imunske odpornosti in različne kronične telesne bolezni, kot sta na primer visok krvni pritisk in sladkorna bolezen.
Pri tem poziva, da potrebujemo sredstva, ki bodo omogočila zgodnje odkrivanje, prepoznavanje stisk, strokovno pomoč obolelim in njihovim družinam ter resno načrtovanje korakov k okrevanju za vsakega posameznika. Namesto razmišljanj o ukinjanju ali omejevanju obstoječih programov in služb zaradi varčevanja je treba razmišljati o njihovi krepitvi, je prepričana.
Duševne motnje imajo lahko dolgoročne posledice, ki se ne kažejo samo pri obolelih, temveč tudi pri njihovih družinah in otrocih. Ti zaradi stisk njihovih staršev postajajo tudi sami bolj ogroženi glede duševnega zdravja. "Posledice so torej dolgoročne in ne le socialne in psihološke, temveč dokazano tudi ekonomske," trdi Švabova.