Agencija za zavarovalni nadzor je predsedniku in članici izredne uprave Vzajemne, Dušanu Kidriču in Ireni Kos, podelila licenci za člana uprave z rednim mandatom, ki začneta veljati v soboto.
Kot je povedal prvi mož agencije Mihael Perman, so po izteku njunega začasnega mandata tako ustvarjeni pogoji za zakonito delovanje Vzajemne.
"Zavarovalnica v boljšem položaju kot pred letom"
Agencija mora po Permanovih besedah poskrbeti za spoštovanje zakonodaje, ki med drugim predpisuje, da morajo imeti zavarovalnice vsaj dvočlansko upravo. S sklicem skupščine Vzajemne, ki bo v ponedeljek, je agencija nadzor nad poslovanjem Vzajemne vrnila njenim članom, sama zavarovalnica pa je po ocenah Permana v boljšem položaju kot pred letom.
Agencija je oktobra lani v zdravstveni zavarovalnici Vzajemna za obdobje devetih mesecev imenovala izredno upravo s pojasnilom, da v zavarovalnici niso vzpostavljeni ustrezni kontrolni mehanizmi. Posledično po mnenju agencije ni bila vzpostavljena ustrezna struktura notranjih nadzorov, kar je potencialno omogočalo zlorabo v Vzajemni.
"Privatizacija za Vzajemno ni dobra rešitev"
"Izredna uprava je postavila dober temelj za boljše poslovanje Vzajemne v prihodnje," je dejal Perman. Ob tem je ocenil, da za Vzajemno privatizacija ni dobra rešitev, jo je pa kot vzajemno zavarovalnico težje upravljati. Zato bi bile potrebne nekatere spremembe zakona, tako da ne bo več prišlo do razmer, ki smo jim bili v primeru Vzajemne priča v zadnjem letu, je dodal.
Perman ocenil zavarovalnice kot kapitalsko ustrezne
Perman se je ustavil tudi pri razmerah na slovenskem zavarovalniškem trgu, pri čemer je ocenil, da so vse slovenske zavarovalnice kapitalsko ustrezne. Zavzel se je za večjo lastniško konsolidacijo med zavarovalnicami, nasprotuje pa navzkrižnemu lastniškemu povezovanju bank in zavarovalnic.
Lastniška konsolidacija med zavarovalnicami bi po Permanovem mnenju povečala njihovo konkurenčnost na vseh trgih, kjer delujejo. Ena od možnosti bi bila združitev Zavarovalnice Triglav in Sava Re, predvsem bi lahko izboljšali upravljanje na trgih nekdanje Jugoslavije, pa tudi združevali nekatere posle na področju pozavarovanj. Odločitve v zvezi s tem pa so v rokah lastnikov.
"Zavarovalnica Triglav ne potrebuje dokapitalizacije"
Glede Zavarovalnice Triglav je dejal, da je ta kapitalsko ustrezna in ne potrebuje dokapitalizacije, njena kapitalska ustreznost pa bi se še povečala, če bi odprodala nekatere naložbe, npr. v Abanki Vipi. Ta naložba je namreč, ker je Triglav več kot petinski lastnik Abanke Vipe, pri izračunu kapitalske ustreznosti zabeležena kot odbitna postavka, je pojasnil.
4
