Klaus Wowereit, župan Berlina, gej in katolik: Postali smo mesto prihodnosti

Klaus Wowereit je že trinajst let glavni župan nemške prestolnice, ki bo letos jeseni praznovala 25-letnico padca berlinskega zidu. Mesto je v tem času temeljito spremenilo svoj obraz. Danes je Berlin vodilna evropska metropola, kamor se priseljujejo množice mladih, med njimi tudi nekaj tisoč Slovencev, za katere je to mesto zaradi svoje sproščenosti in liberalnosti nekakšen evropski New York. Župan Wowereit je prekaljen politik in utegne biti eden ključnih kandidatov za novega šefa SPD. Je deklarirani gej, rojeni Berlinčan in katolik – kombinacija, ki bi bila recimo na konservativnem Bavarskem nepredstavljiva. Toda v Berlinu, za razcvet katerega ima šestdesetletni Klaus Wowereit nedvomno velike zasluge, je to dejansko stvar človekove zasebnosti, ki ne zadeva nikogar.

Gospod Wowereit, mora biti človek Berlinčan, če želi postati župan Berlina? Jasno, da ne, kajti rojeni Berlinčani so med skupno trinajstimi župani Berlina v manjšini. Le moj predhodnik in jaz sva rojena v tem mestu. Tudi nekateri pomembni predhodniki na županskem položaju, ki so postali mednarodno poznani, recimo legendarni Ernst Reuter, poznejši zvezni kancler Willy Brandt in zvezni predsednik Richard von Weizsäcker, niso bili rojeni v Berlinu.

Vaše mesto je po vsem svetu znano kot zelo odprto, prijazno do gejev in tujcev. Mnogi pravijo, da je to vaša "krivda". Vam to laska? V vsakem primeru je bil in ostaja moj politični cilj, da je Berlin tolerantno in liberalno mesto. Za vzgled postavljam sebe. To kozmopolitsko odprtost mora mestna civilna družba vedno znova braniti. Poleg tega imamo v Berlinu vsi korist, če k nam prihaja veliko mladih, kreativnih ljudi.

Tukaj lahko vsak živi svoje življenje, išče in najde svojo pot, odkriva nove stvari in srečuje podobno misleče ljudi, da bi skupaj z njimi razvijal nove projekte in ideje. Prav to je pripeljalo do neprestanega turističnega razcveta, ki še traja in nas postavlja za vodilno nemško mesto glede ustanavljanja novih podjetij.

Imam prav, če rečem, da je bil Berlin vedno bolj odprt, liberalnejši od drugih nemških mest? Za veliko Slovencev je Nemčija še vedno bolj ali manj Bavarska, München, na primer. Ne bi želel prizadeti Münchna in njegovega simpatičnega župana Uhdeja, ampak mislim, da imate prav. Že v dvajsetih letih 20. stoletja je bilo v Berlinu marsikaj mogoče in se je tudi veliko uresničilo, kar si drugod v Nemčiji ni bilo mogoče zamisliti. Nacionalni socializem je tudi v tem pogledu za Berlin pomenil opustošenje. To je pokazala tudi naša serija razstav Uničena različnost (Zerstörte Vielfalt) v spominskem letu, ki se je zdaj iztekla. Na ta način smo leta 2013 obeležili 80-letnico Hitlerjevega prevzema oblasti.

Kaj pa mislite o zahtevi CSU (krščanski socialisti, koalicijski partnerji in trdni zavezniki krščanskih demokratov, CDU, Angele Merkel, op. D. S.), da se uvede cestnina na nemških avtocestah? Zdi se namreč, da se je s to zahtevo, ki je v slabo voljo spravila številne Evropejce, okrepila bavarska politika. Mar niso nemške avtoceste brez cestnine za vse nas simbol svobode, prostosti? Moja stranka teh zahtev ni podpirala, ravno nasprotno. Toda na zvezni ravni smo se pogajali za koalicijo s CSU in socialni demokrati so zaradi kompromisa dosegli, da se o cestninah opravi test. Tudi zvezna kanclerka Angela Merkel ni navdušena zagovornica te ideje, bomo pa morali še počakati na nadaljnji razvoj dogodkov.

Ko že omenjate gospo Merkel: se morda v prihodnosti vidite kot nemški kancler? Ne bi bili prvi nekdanji župan Berlina, ki bi postal kancler. Sami ste že prej omenili Willyja Brandta … Sem izjemno rad župan svojega rojstnega mesta in si ne iščem druge zaposlitve.

Mi pravite, da vas zvezna politika v tem trenutku (še) ne zanima? Med koalicijskimi pogajanji sem za SPD vodil pogajanja za področji kulture in medijske politike, se pa tudi redno udeležujem sestankov organov moje stranke na zvezni ravni. Nemški deželni predsednik vlade, kar kot glavni berlinski župan vsekakor sem ex officio, avtomatično igra vlogo tudi v politiki na zvezni, se pravi nacionalni ravni.

Kako se je Berlin spremenil po letu 2001, odkar ste njegov glavni župan? Če povem na kratko in jedrnato: v teh nekaj več kot desetih letih smo postali mesto rasti in široko segajočih perspektiv za prihodnost. Prebivalstvo našega mesta narašča, berlinsko gospodarstvo raste, zaposlenost raste in ugled našega mesta raste po vsem svetu. Intenzivna rast mestu in njegovim ljudem ponuja varnost in pozitivne perspektive.

Kaj ste storili najprej, ko ste postali župan? Spominjam se predvsem tega, da sem se moral na začetku navaditi, da so me naslavljali z gospodom vladajočim županom. Tajnice so bile in so izkušene in rutinirane sodelavke, ki jih človek, če je pameten, ne zamenjuje.

Odkar ste župan, se je v Berlinu začela cela vrsta infrastrukturnih projektov in nemška prestolnica je še vedno polna gradbišč. Kdaj pričakujete, da se bodo glavna dela končala? Berlin wird nie fertig, Berlin ne bo nikoli končan, pravi stara modrost. In to drži. Pod reko Spree in bulvarjem Unter den Linden gradimo novo povezavo podzemne železnice (t. i. U-Bahn, op. D. S.). Načrtujemo novo povezavo nadzemne železnice (t. i. S-Bahn, op. D. S.) z glavno mestno železniško postajo, gradimo Humboldt-forum na mestu starega gradu. Načrtov, idej in investicij je veliko. Lahko ste prepričani, če prihajate v Berlin v večjih časovnih presledkih, da mesta tudi v prihodnje ne boste takoj prepoznali, ker je nastalo toliko novega.

Berlin je bil desetletja razdeljen za Zahod in Vzhod. Zid je padel leta 1989, določene razlike so ostale. Kdaj bo mesto po vašem mnenju prebolelo boleči razkol? Odkrito sem prepričan, da vas občutek vara. V Berlinu so razlike med Vzhodom in Zahodom že dolgo presežene. Tudi zaradi tega, ker so skoraj 25 let po padcu zidu odrasle nove generacije in je v mesto prišlo veliko novih ljudi. Berlin doživljajo kot naravno in sploh ne več kot razdeljeno metropolo.

Pravijo, da ste bolj liberalec kot socialdemokrat. Kaj pravite na to? Da je morda tudi to dobro? (besedna igra: "das ist auch gut so" je bil Wowereitov predvolilni slogan, s katerim je zagovarjal tudi svojo homoseksualnost, op. D. S.) Ravno nasprotno, to ne bi bilo prav nič dobro. Kot socialdemokrat ravnam vedno v zavedanju socialne odgovornosti do šibkejših v naši družbi. Toda pozivam tudi vse, ki imajo možnost, da izkoristijo svoje priložnosti in delajo z občutkom odgovornosti v življenju. Istočasno se kot socialdemokrat zavedam, da potrebujemo rast in dobro poslovno okolje.

Boste kmalu napisali novo knjigo? Nimam časa za to.