Evropski simboli

Državni simboli, ki predstavljajo duh in identiteto države, so pomemben povezovalni dejavnik vsake države oziroma skupnosti, seveda če se državljani z njihovo vsebino in pomenom vsaj deloma identificirajo. To so gotovo dobro vedeli tudi ustvarjalci evropskih simbolov, saj le ti nosijo tako univerzalne kot specifično evropske pomene in vsebine. Enotnost, solidarnost in popolnost Evropska zastava je tako rekoč že postala del našega vsakdanjika, nanjo smo se navadili in nam predstavlja pozitiven simbol življenja v Evropski uniji. Zastava naj bi simbolizirala enotnost Evrope in njeno identiteto, dvanajst zlatih zvezd v krogu pa je simbol solidarnosti in harmonije med njenimi narodi. Čeprav je šele leta 1986 postala uradna zastava takrat še Evropske skupnosti, je njena zgodovina precej daljša in sega v leto 1955. Takrat jo je za svoj simbol prevzel Svet Evrope, Evropska unija je takrat še v podobi Evropske skupnosti za jeklo in premog štela le šest članic. Število zvezdic na zastavi Marsikdo misli, da je število zvezdic povezano s številom članic EU, vendar ni tako. Število dvanajst je prispodoba popolnosti, ki se pojavlja v različnih kulturah - dvanajst mesecev, 12 apostolov, dvanajst palčkov ... Krog pa simbolizira povezanost in nerazdružljivost. Modra zastava z zlatimi zvezdicami je edini simbol Evropske komisije, druge ustanove in organi uporabljajo še svoje simbole.

Bratstvo in mir med državami

Zelo slovečo in zanimivo zgodovino ima evropska himna Oda radosti, saj so jo sooblikovali kar trije slavni evropski umetniki.

Prvi je sloviti skladatelj Ludwig van Beethoven, ki je Odo radosti (kot zadnji stavek devete simfonije) zložil daljnega leta 1823, navdih zanjo pa je dobil v pesmi z istim naslovom enako slavnega pesnika Friedericka von Schillerja. V njej je Schiller podal svojo vizijo človeštva kot skupnosti bratskih narodov, ki živijo v miru. Tudi Oda radosti je bila sprva himna Sveta Evrope, ki jo je za svojo razglasil leta 1972. Tu nastopi še tretji slavni mož - dirigent Herbert von Karajan. Nanj je bila namreč naslovljena prošnja, da napiše tri inštrumentalne priredbe - solo za klavir, pihala in simfonični orkester. Himna za zdaj ostaja le v inštrumentalni izvedbi, čeprav je bilo napisano že kar nekaj besedil, vendar še nobeno ni našlo soglasja.

9. maj dan Evrope

Osrednji praznik Evropske unije je dan Evrope, ki ga bomo praznovali 9. maja - datum, ki ima v sebi veliko simbolnega za vse Evropejce in tudi Slovence. 9. maja leta 1945 je bilo s kapitulacijo nemških sil v Evropi konec druge svetovne vojne, prav na ta dan pa je bila osvobojena tudi Ljubljana.

Na obletnico osvoboditve Evrope, 9. maja 1950, je eden izmed očetov Evropske unije, francoski zunanji minister Robert Schuman v t. i. Schumanovi deklaraciji postavil temelje Evropske unije, katere glavni cilj poleg gospodarskega je bil predvsem zagotoviti mir v takrat razdeljeni Evropi. Na podlagi te deklaracije je bila eno leto kasneje ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo.

Dan, ki je bil za uradni praznik Evropske skupnosti določen leta 1985, je namenjen predvsem aktivnostim, ki naj bi Evropsko unijo približale njenim prebivalcem in zbliževale različne narode in posameznike združene Evrope.