EU da za samopromocijo več kot Coca Cola - je to propaganda?

Mnenja so različna z enim skupnim poudarkom - ključni izpit za komunikacijo EU z ljudmi bodo volitve v Evropski parlament.

Je komunikacija EU z ljudmi zgolj propaganda? Je prav, da si EU kupuje možgane in srca, tudi s plačevanjem nevladnih organizacij in raznih lobistov, ki širijo njene ideje? O tem se sprašuje britanski think-tank Open Europe, ki je ta teden v Bruslju pripravil razpravo o komunikacijski politiki EU, v kateri je sodeloval tudi predstavnik Evropske komisije.

Samo v letu 2008 - 2,4 milijarde evrov

Pri komunikaciji EU z ljudmi, tudi novinarji, ne gre za posredovanje nevtralnih in uravnoteženih informacij, temveč EU porablja milijarde evrov na leto za samopromocijo. "Samo v letu 2008 je za to porabila več kot 2,4 milijarde evrov. To je več, kot porabi Coca Cola za letno oglaševanje po vsem svetu," ugotavlja Open Europe v knjižici o komunikaciji EU.

"EU porabi na stotine milijonov evrov na leto za think-tanke in lobistične skupine za spodbujanje vse bolj povezane EU in večinoma so namerna tarča mladi," poudarja Open Europe. Od 2,4 milijarde evrov naj bi šlo 28,5 milijona evrov za obiske mladih v Evropskem parlamentu, milijone evrov pa porablja tudi za zabavo in dobro vzdušje med uradniki v institucijah EU.

Za zabavo - 82 milijonov evrov

"V letu 2008 je bil proračun za zabavo in predstavljanje članov institucij okoli 82 milijonov evrov," piše Open Europe. Poleg tega naj bi EU po njihovih navedbah samo za "socialne stike" med uradniki različnih narodnosti v institucijah zunaj Evropske komisije namenila 850.000 evrov na leto.

"Propaganda je težka beseda" "Propaganda je težka beseda. Običajno se uporablja v povezavi z nadzorom države in medijev," je predstavnik Evropske komisije Joe Hennon branil komunikacijsko politiko komisije. "Da bi ukinili to 'propagando'? To pomeni ukiniti redne opoldanske brifinge za novinarje, spletne strani itd. Po vsem tem ne ostane prav veliko od transparentnosti," je menil.

"Novica je tisto, kar nekdo želi zatajiti, vse ostalo je oglaševanje"

"Novica je tisto, kar nekdo želi zatajiti, vse ostalo je oglaševanje," se je na to odzval novinar nemškega Sterna Hans-Martin Tillack, ki je v Bruslju najbolj znan po razkritju korupcijskega škandala v evropskem statističnem uradu Eurostat v letih 2002 in 2003. Tillacka je zaradi tega aretirala belgijska policija, domnevno na zahtevo EU.

Leta 2007 je Evropsko sodišče za človekove pravice presodilo, da je bila Tillacku kršena pravica do svobodnega izražanja, in Belgiji naložilo kazen 40.000 evrov. Primer je bil na belgijskem pravosodnem ministrstvu dokončno zaprt letos januarja, Evropsko združenje novinarjev pa zahteva, da se uradniki EU Tillacku opravičijo.

Loščijo svojo podobo in se prodajajo na vse strani

Prave novice torej evropske institucije skrbno varujejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko v ličnih knjižicah in samopromocijskih sporočilih za javnost, ki jih z veseljem delijo vsakomur, kdor jih le hoče vzeti, loščijo svojo podobo in se prodajajo na vse strani, izhaja iz razprave, ki jo je pripravil britanski Open Europe.

"Seveda Evropska komisija porablja denar za spodbujanje EU, ker tako piše v pogodbah, ki so jih sprejele države članice. Od njih je komisija dobila to zadolžitev," se je na takšne in podobne kritike odzval Hennon, ki dela s komisarko za komunikacijo in institucionalne zadeve Margot Wallström.

EU sploh nima občinstva, zato ga mora plačevati "EU sploh nima občinstva, zato ga mora plačevati," so bili še bolj kritični nekateri drugi udeleženci razprave. "Zakaj se preprosto ne umirite in ne prepustite obveščanja novinarjem?" je v razpravi vprašal nemški novinar časnika Die Zeit. Mnogi so Evropski komisiji tudi očitali, da sploh nima opozicije.

"Ne berem prav dosti pozitivnega o EU"

Opozicija Evropske komisije so tudi mediji, je menil Hennon. "Ne berem prav dosti pozitivnega o EU v britanskih, irskih, skandinavskih, avstrijskih in čeških medijih," je pripomnil. Evropska komisija po njegovih besedah financira proevropske skupine, ker evroskeptične nočejo denarja, kar vodi v začaran krog.

"Me res zanima, koliko proevropskih organizacij bi bilo, če sploh ne bi nikogar financirali," se je na tem mestu vprašal evropski poslanec iz vrst britanskih konservativcev Chris Heaton-Harris. "Prav jezen postanem, ko pri meni lobirajo ljudje, ki jih je plačala Evropska komisija," je dodal.

Tudi z glavo skozi zid EU pravi, da spodbuja transparentnost in demokracijo, a v resnici misli ravno obratno, je še poudaril Harris. EU po njegovih besedah sama zase pravi, da je dolžna poslušati svoje državljane in spoštovati njihovo mnenje, hkrati pa so referendumi v Franciji, na Nizozemskem in Irskem dokaz, da če ne dobi želenega odgovora, gre preprosto naprej, tudi z glavo skozi zid.

Velika preizkušnja - junijske volitve v Evropski parlament

Razprava, ki se je je poleg Tillacka, Hennona in Harrisa ter predstavnice Open Europe Lorraine Mullally udeležil še generalni sekretar Evropskega gibanja Hendrik Kröner ter v občinstvu več evropskih poslancev in novinarjev, je potekala v prostorih skupine Libertas, ki na Irskem vodi kampanjo proti Lizbonski pogodbi.

Razprava sicer ni prinesla enoznačnega odgovora na izhodiščno vprašanje, ali je komunikacijska politika EU propaganda, so se pa udeleženci razprave večinoma strinjali, da bodo ključna preizkušnja za komunikacijo institucij EU z ljudmi - naj bo propaganda ali ne - junijske volitve v Evropski parlament, ki se jih je leta 2004 udeležilo sramotno malo Evropejcev.