SiolNET. Digisvet Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija zaostaja pri razvoju digitalne ekonomije

3

termometer

 | Foto:
Digitalna ekonomija se po svetu razvija z različno dinamiko. Nedavna raziskava revije Harvard Business Review razkriva, da je Slovenija med državami, kjer ta razvoj peša in se lahko celo ustavi.

Različna dinamika, Azija v razcvetu Lansko leto je bilo v znamenju hiperrasti na področju elektronske trgovine, ki je bila po podatkih podjetja eMarketer najbolj propulzivna v Aziji, na Kitajskem in v Indiji, kjer je aktivnost v tej panogi narasla za 63,8 oz. 31,5 odstotka. Spremni trend digitalne ekonomije, ki so ga zaznali avtorji raziskave Digitalni planet: Priprava na vzpon e-potrošnika (Digital Planet: Readying for the rise of the e-consumer) na univerzi Tufts, je nekako pričakovan. Skladno z aktivnostjo elektronskih trgovcev so rasle investicije v ta podjetja. Po podatkih raziskave je bilo namreč samo v tovrstna indijska podjetja v preteklih dveh letih investirano več kot 2,5 milijarde evrov. Tudi pohod na borzo največjega kitajskega e-trgovca, podjetja Alibaba, je bil odmeven in visoko vrednoten. A medtem ko je Azija v digitalnem trgovskem razcvetu, druge države stagnirajo.

Indeks digitalnega razvoja Omenjena raziskava primerja uspeh 50 držav na področju digitalne ekonomije skozi lastno zasnovani indeks DEI (Digital Evolution Index), katerega vrednost izhaja iz vrednosti na štirih področjih:

- ponudba: dostop potrošnikov do ponudbe in transakcijska infrastruktura, - povpraševanje: vedenje potrošnikov, njihova finančna veščost ter kako so ti vešči uporabe interneta in družabnih omrežij, - inovacije: podjetniški, finančni in tehnološki ekosistem ter prisotnost start-up kulture/miselnosti, - institucije: vladna učinkovitost in vloga v gospodarstvu, prisotnost zakonodaje, ki promovira razvoj digitalnega ekosistema.

Pričakovani vrh Med trenutno (in bržkone tudi v prihodnje) najuspešnejšimi so pričakovani "osumljenci". ZDA (zibelka start-upov in Amazonov domači trg), Švica, deli Azije, Bližnjega vzhoda, Irska in Nova Zelandija ter priznano digitalna Estonija. Vsi našteti trgi beležijo visoke povrnitve na vložke v digitalno gospodarstvo, njihova geografska lega pa jih je ustoličila kot nekakšna regionalna e-trgovska središča. Največji potencial skrivajo rastoča oz. razvijajoča se tržišča, kjer je aktivnost na področju digitalne trgovine v zadnjih letih najbolj spektakularno poskočila: Kitajska, Južna Afrika, Malezija, Indija in Brazilija.

V Sloveniji se je čas ustavil Raziskava prinaša tudi nekaj presenečenj, še posebej med državami, ki jih – tudi na digitalnem trgu – najdemo med gospodarsko uspešnejšimi, a se nekako izgubljajo na razvojni poti: Nemčija, Japonska, Finska, Norveška in Nizozemska. A tudi pri teh je indeks digitalnega razvoja v povprečju še vedno razmeroma visok, 50 in več. Slovenija se je znašla v družbi najbolj skrb vzbujajočih trgov, kjer se je razvoj digitalne ekonomije ustavil, nič pa ne kaže, da bi se v prihodnosti stanje spremenilo. Druge države z nizkim indeksom digitalnega razvoja v tem delu so še Egipt, vse bolj totalitarna Madžarska, Nigerija, Poljska in Italija.

Izhajajoč iz osnove za izračun indeksa, ni težko videti, zakaj je stanje tako, kot je. Slovenija ni razvila močne start-up kulture, vloga države pri spodbujanju digitalnega razvoja je medla, revija Economist pa je našo državo pred časom ocenila kot eno najtežavnejših za poslovanje v tem delu sveta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin