Nedelja, 17. 11. 2019, 19.55
4 leta, 5 mesecev
Najbrutalnejši bazeni na Zemlji: "Tukaj ne preživi nič"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,24
1
Stopničasti bazeni vode v etiopski puščavi so videti lepo, a v njih ne plavajo niti bakterije, kaj šele kakšna riba.
Znanstveniki trdijo, da na Zemlji obstaja kraj, kjer so razmere kljub prisotnosti tekoče vode preprosto preveč peklenske za življenje. To so geotermalni vrelci na ognjeniku Dallol v etiopski puščavi Danakil, območju, ki je že tako ali tako znano po silni negostoljubnosti do mnogih živih bitij.
Biologi so izredno odporne mikrobe oziroma tako imenovane ekstremofile do zdaj odkrili na krajih, za katere si marsikdo ne bi nikoli predstavljal, da bi tam lahko preživelo karkoli, na primer v ogromnem jezeru bitumna (asfalta) ali pa v vodi, ujeti v 2,7 milijarde let starem kamenju poltretji kilometer pod površjem Zemlje.
Preverite najekstremnejše kraje na Zemlji, kjer živijo ljudje:
Med ekstremnejše življenjske prostore, ki lahko podpirajo obstoj predvsem primitivnih življenjskih oblik, spadajo tudi geotermalni vrelci, izviri vode, ki jo ogreva bližnja ognjeniška oziroma tektonska aktivnost.
Za nahajališče morda celo najbrutalnejših geotermalnih vrelcev na svetu velja okolica ognjenika Dallol v Etiopiji. Gre za območje, ki že dolgo privlači tako mikrobiologe kot astrobiologe.
Kdor se odpravi raziskovat območje geotermalnih vrelcev, turistov tukaj pravzaprav ne manjka, bo doživel zelo aromatično izkušnjo. Zrak je namreč težko dihati, saj v nos bodejo vodikov sulfid, žveplov dioksid in klor.
Prve zato, ker se sprašujejo, ali niso tamkajšnji vrelci preprosto preveč ekstremni, da bi omogočili preživetje kakšnegakoli organizma, druge pa zato, ker je Dallol izrazito nezemeljski in bi lahko predstavljal eno od oblik življenjskega prostora na drugih planetih ali njihovih lunah.
Leta 2016 so znanstveniki v sklopu projekta Europlanet 2020 organizirali odpravo v etiopsko ognjeniško pustinjo Danakil, kjer se nahajajo vrelci Dallol, in maja letos oznanili, da so odkrili sledi mikroorganizmov.
Geotermalno območje Dallol je morda najbolj "vesoljski" kraj na svetu. Voda v vrelcih je vroča, jedka kot nekatere najmočnejše kisline in do desetkrat bolj slana od navadne morske vode. Mavrično barvo površine povzročata predvsem žveplo in železo.
Prvo tovrstno odkritje je le nekaj dni pozneje v novejši študiji, ki je bila kasneje strokovno pregledana in konec prejšnjega meseca objavljena v znanstveni reviji Nature, ovrgla druga ekipa biologov, ki trdi, da v superslani vodi geotermalnih vrelcev Dallol ne more preživeti nič.
Razloga za to naj bi bila dva. Eden je izjemna nasičenost vode z magnezijevimi solmi, ki povzročajo razpad celic. Drugi je kombinacija izredno visoke slanosti in kislosti vode. Kot v študiji navajajo znanstveniki, se organizmi preprosto ne morejo hkrati prilagoditi tako visoki koncentraciji soli in ekstremno nizki pH-vrednosti vode.
Območje Dallol je izredno dinamično. Novi vroči vrelci se občasno pojavijo dobesedno čez noč in povsem spremenijo barvo površja. To namreč določajo različne stopnje oksidacije železa, ki ga je v tamkajšnji vodi ogromno (okrog 25 gramov na liter vode), in ne organski procesi.
Znanstveniki na čelu z mikrobiologijo Jodie Belilla trdijo, da so njihovi predhodniki pri svojem zaznavanju mikroorganizmov v anoksični vodi pokrajine Dallol najverjetneje odkrili biološke sledi, ki so tja prišle od drugod.
Regijo namreč kar redno obiskujejo turisti, stalni gostje so tudi lokalni prebivalci, ki tam nabirajo sol.
Etiopska puščavska planjava Danakil, kjer se nahajajo geotermalni vrelci ognjenika Dallol, velja za eno človeku najmanj prijaznih regij sveta.
Dallol ima namreč višje povprečne letne temperature kot katerokoli drugo naseljeno območje na planetu Zemlja. V obdobju med letoma 1960 in 1966 so tam zabeležili povprečno temperaturo kar 34,6 stopinj Celzija, najvišja povprečna temperatura v enem mesecu pa je znašala kar 41 stopinj Celzija.
Avtorji študije so še opozorili, da ima lahko njihovo delo med drugim pomemben vpliv na astrobiologijo, vedo o iskanju morebitnih življenjskih oblik v ekstremnih okoljih na drugih vesoljskih telesih.
Astrobiologi že nekaj časa predpostavljajo, da se bi na drugih vesoljskih telesih, na primer na Jupitrovi luni Evropa, življenje lahko razvilo ob podpovršinskih geotermalnih vrelcih.
Kot so zapisali, bi morali astrobiologi izsledke njihove raziskave upoštevati pri ocenjevanju potencialnih nezemeljskih življenjskih prostorov, če so ti s fizikalno-kemijskega vidika podobno ekstremni kot vrelci v Dallolu.
Preberite tudi:
1