SiolNET. Digisvet Novice
1,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Intervju

Avtomobili prihodnosti: ali kmalu ne bomo več potrebovali izpita za avto?

1,73

termometer

Foto: Reuters

Kdaj bodo samovozeči avtomobili na naših cestah? Bomo v prihodnosti sploh še potrebovali izpit za avto? O prihodnosti avtomobilizma smo se pogovarjali s strokovnjakom Bogdanom Polovino iz podjetja A.T. Kearney

Bogdan Polovina je finančni strokovnjak in tehnološki poznavalec. Že med študijem ekonomije in financ je bil pravi svetovljan, saj se je izobraževal in nabiral izkušnje v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, v tem duhu pa je nadaljeval tudi karierno pot. Glede tehnoloških vprašanj in rešitev že več let sodeluje z različnimi podjetji iz Evrope in Bližnjega vzhoda, v podjetju A.T. Kearney pa zadnja štiri leta razvija napredna orodja, s katerimi pomaga strankam, da se zoperstavijo izzivom zahtevnega in vedno spreminjajočega se trga.

Kako bodo samovozeči avtomobili spremenili svet?
Točno tako, kot so ga dosedanje tehnološke prelomnice in večji izumi. Dokler jih nismo doživeli in preizkusili v praksi, smo bili do njih previdni in zadržani, danes pa si ne predstavljamo življenja brez njih.  Za primer vzemimo mobilni internet. Smo si pred 20 leti predstavljali, da bomo imeli na vsakem koraku s pritiskom na en sam gumb dostop do katerekoli informacije?

Danes pa se zdi, da se nam je ustavil svet, če za trenutek nimamo dostopa. S samovozečimi avtomobili ni nič drugače - morda si je trenutno težko predstavljati, ampak čez nekaj desetletij se bomo počutili čudno, če bomo morali sami voziti avto. Gre za naraven in logičen korak naprej v obdobju tehnološke evolucije.

Zakaj ljudje sploh potrebujemo samovozeče avtomobile?
Ne gre več toliko za vprašanje potrebe, ampak bolj našega pričakovanja. Veliki tehnološki dosežki v zadnjih nekaj desetletjih so povzročili, da trg ustvarja stvari, ki jih ljudje hočejo, ne pa nujno tudi potrebujejo. Pred mnogimi stoletji ljudje niso potrebovali avtomobilov, popolnoma normalno so funkcionirali tudi brez njih. Ampak le dokler ga niso izumili.

Radarska slika prometa, kot jo vidi Googlov samovozeči avto. Radarska slika prometa, kot jo vidi Googlov samovozeči avto. Foto: Reuters

Samovozeči avtomobili bodo ljudem omogočali, da čez dan več časa in energije namenijo delu in drugim dejavnostim, ki jih veselijo, in ne izgubljajo dragocenega časa z vožnjo. Gre za osnovno logiko, po kateri bodo samovozeči avtomobili postali osnovna potreba ljudi. Predstavljajte si, samovozeči avtomobili bodo do leta 2030 sprostili 1,9 trilijona minut neaktivno oziroma nekoristno porabljenega časa. Impresivne številke za vse, ki trdimo, da je danes dan prekratek.

Kaj bodo ti avtomobili znali početi?
Počeli bodo to, kar danes počnemo mi. Avtu bomo samo sporočili cilj, ki ga želimo doseči, vse drugo pa bo storil sam. Samovozeči avto bo do potankosti poznal vsako pot, ki mu jo bomo naročili, seznanjen bo z razmerami na cesti, čemur bo seveda znal tudi prilagoditi vožnjo, prav tako pa bo znal predvidevati gibanje drugih vozil okoli njega.

Kaj pa taksiji? Bodo samovozeči taksiji vozili naokoli brez voznikov? Kdo bo prevzel nadzor nad vozilom, če se bo kaj zalomilo in pokvarilo? "Ko bodo samovozeči avtomobili zaživeli, bomo avtu samo sporočili cilj, ki ga želimo doseči, vse drugo pa bo storil sam," pravi Bogdan Polovina. "Ko bodo samovozeči avtomobili zaživeli, bomo avtu samo sporočili cilj, ki ga želimo doseči, vse drugo pa bo storil sam," pravi Bogdan Polovina.
Pričakujemo lahko, da se bo evolucija odvijala postopoma. To pomeni, da bomo najprej priča delno avtonomni vožnji (tudi pri taksijih), ki bo vključevala samodejno vožnjo samo na določenih območjih in pod določenimi pogoji, na primer na avtocestah z ustrezno infrastrukturo, še vedno pa bo potrebovala tudi človeški nadzor. Sčasoma, ko bo tehnologija dovolj razvita, pa lahko pričakujemo tudi popolnoma avtonomne taksije, o čemer zadnje čase na veliko govorijo pri podjetju Uber, ki je v tujini vzpostavil revolucionarni model taksi služb.

Kar se varnosti tiče, pa je cilj, da se najprej vzpostavijo precej strožji standardi, ki bi zagotavljali maksimalno varnost in odpravljali možnost okvar in napak. Kdaj in kako pa bo do te točke prišlo in kako hitro bo evolucija napredovala, pa bomo še videli.

Bodo samovozeči avtomobili preprečevali nesreče? Bo tehnologija tako odporna proti okvaram, da ji bomo lahko popolnoma zaupali?
To je poglavitno vprašanje, ko je govora o tehnologiji: ali ji lahko popolnoma zaupamo? In ne glede na odgovor ji na koncu vsi zaupamo. Samovozeči avtomobili bodo opremljeni s številnimi senzorji, napravami in računalniki, ki skrbijo za proaktivno izogibanje nesrečam, in vsako stotinko sekunde avtomobilu omogočajo prilagajanje poti.

Po drugi strani pa se lahko vprašamo, kako bodo avtomobili sploh prejemali vse relevantne informacije in ali bodo te informacije 100-odstotno natančne. Avtomobili si bodo morali izmenjavati informacije v realnem času, še posebej glede bližjega dogajanja okoli avtomobila. Samo tako bodo lahko sprejemali varne odločitve. To pomeni, da je vse odvisno od kakovosti in natančnosti sistemov za deljenje informacij.

Kdo bo prevzel odgovornost, če bo šlo kaj narobe in samovozeče vozilo povzroči prometno nesrečo s poškodbami in smrtnimi žrtvami? Bo breme padlo na ramena proizvajalcev?
Zakonodajna vprašanja so trenutno ena glavnih ovir pri postavljanju samovozečih avtomobilov na naše ceste. Zakonodajna telesa morajo natančno nasloviti to tematiko in razčistiti, kdo v katerem primeru nosi breme odgovornosti. V primeru nesreče dveh samovozečih avtomobilov, kjer ne bo očitnega krivca, se pričakuje, da bodo nastalo škodo poravnale zavarovalnice.

Samovozeči avtomobili bodo opremljeni s številnimi napravami, ki bodo skrbele za izogibanje nesrečam in avtomobilu omogočale prilagajanje poti. Samovozeči avtomobili bodo opremljeni s številnimi napravami, ki bodo skrbele za izogibanje nesrečam in avtomobilu omogočale prilagajanje poti. Foto: Reuters

Proizvajalci avtomobilov bodo nedvomno naredili vse, da bi se zaščitili pred prevzemanjem odgovornosti. Ko potegnemo črto, pa bodo morali samovozeči avtomobili, tako kot danes vozniki v navadnih avtomobilih, v določenih trenutkih sprejemati težke odločitve o življenju in smrti. Bodo proizvajalci znali sestaviti računalnike, ki bodo sposobni sprejemati racionalne odločitve v takšnih primerih?

To je težko napovedati in si še težje predstavljati. Lahko pa pričakujemo, da bo voznik vedno lahko prekinil avtonomno vožnjo in sam prevzel nadzor ter se z lastnimi sposobnostmi skušal izogniti tragičnim posledicam.

Kdo trenutno vodi v tej dirki in je najbližje temu, da na naše ceste postavi popolnoma samovozeče vozilo?
Če malo pogledamo medije, na teh seznamih praktično ni klasičnih avtomobilskih proizvajalcev, ampak predvsem velika tehnološka podjetja Google, Tesla, Apple, Uber, Facebook, Cisco in Microsoft. Glavni razlog za to je, da ta vozila temeljijo bolj na tehnološkem, računalniškem napredku in nekoliko manj na mehanskem.

Poleg tega so za uspešen razvoj ključnega pomena podatki glede prometa in voznikov, kjer pa imajo tehnološka podjetja veliko prednost, saj imajo dostop do številnih informacij. Seveda ne gre zanemariti tudi klasičnih proizvajalcev, saj imajo številni med njimi konkretne načrte glede razvoja vsaj delno avtonomnih avtomobilov, ampak vseeno gre pričakovati, da bodo pod velike prelomnice podpisana tehnološka podjetja.

Različni senzorji v avtu, kot je tale na fotografiji, bodo spremljali prometne razmere in po potrebi prilagajali hitrost. Različni senzorji v avtu, kot je tale na fotografiji, bodo spremljali prometne razmere in po potrebi prilagajali hitrost. Foto: Reuters

Kdaj si bomo lahko vsi privoščili nakup samovozečega vozila?
Samovozeči avtomobili niso nič drugačni od drugih tehnoloških izumov, ki jih danes uporabljamo vsi. Ko stvar enkrat postane osnovna dobrina, si ne moremo več predstavljati življenja brez nje. Da pride do te točke, lahko traja nekaj desetletij ali pa samo nekaj let.

Težko je napovedati, kdaj si ga bo lahko privoščil vsak posameznik, ocenjujemo pa, da bo ta trg do leta 2035 vreden okoli 560 milijard ameriških dolarjev. Posledično bi lahko torej trdili, da bo takšen avto postal osnovna dobrina v nekaj desetletjih. Ocenjujemo tudi, da bo do leta 2035 samovozečim avtomobilom pripadla ena petina avtomobilskega trga.

Ali se bo s prihodom samovozečih avtomobilov spremenila lastniška struktura? Si jih bomo še vedno lastili, ali si jih bomo sposojali in delili z drugimi vozniki?
Če pogledamo sodobne trende obnašanja potrošnikov, ki se spreminjajo in razvijajo skupaj s tehnološkim napredkom, potem lahko sklepamo, da ljudje ne bodo več tako stremeli k lastništvu avtomobila, ampak se bodo bolj nagibali k storitvam in platformam za skupno uporabo avtomobilov.

"Za navdušence nad avtomobili, ki avtomobila ne uporabljajo samo kot prevoznega sredstva od točke A do B, ampak zaradi užitka v vožnji, bo vedno obstajal trg športnih avtomobilov." "Za navdušence nad avtomobili, ki avtomobila ne uporabljajo samo kot prevoznega sredstva od točke A do B, ampak zaradi užitka v vožnji, bo vedno obstajal trg športnih avtomobilov." Foto: Reuters

Pri tem je sicer treba upoštevati tudi geografski in kulturni aspekt, saj se bo ta trend v vzhodnem in zahodnem svetu morda razvijal nekoliko drugače, ampak na koncu vseeno lahko pričakujemo, da bo ves svet deloval po omenjenem principu. Ljudem bo bolj pomembna storitev in manj sam avto, ki jih bo vozil okoli, saj bodo želeli predvsem fleksibilnost, mobilnost in povezljivost.

Ali bodo ljudje brez vozniških dovoljenj lahko uporabljali samovozeče avtomobile?
Glede na to, da so avtonomni avtomobili velika prelomnica, lahko pričakujemo tudi spremembe na področju dovoljenj, potrebnih za njihovo uporabo. Zagotovo bomo v vlogi potnikov videli več mladih, starejših in invalidnih oseb, ki danes ne morejo in ne smejo voziti avta, vendar pa bodo morali predpisi točno opredeliti sistem dovoljenj.

Pri tem pa bodo morali upoštevati več faktorjev: različni tipi samovozečih avtomobilov bodo zahtevali različno znanje in različno usposobljenost voznikov, tehnološki napredek ne bo v vseh državah potekal enako hitro, zato bodo veljala drugačna pravila in tako naprej. Ko pa bo enkrat trg dovolj zrel in poenoten, pa je povsem mogoče, da bo samovozeči avto naokoli prevažal vsakogar.

Kaj pa se bo zgodilo z avtomobilskimi navdušenci, ki uživajo v vožnji? Bo še vedno kaj prostora za njih, ali bodo izumrli? Kaj se bo zgodilo s hitrimi športnimi avtomobili? "Tako velika tranzicija, kot je ta, bo imela znaten vpliv na vseh ravneh avtomobilske industrije. Je pa res, da bo ta prehod največji izziv predstavljal proizvajalcem srednjega razreda," je prepričan Polovina. "Tako velika tranzicija, kot je ta, bo imela znaten vpliv na vseh ravneh avtomobilske industrije. Je pa res, da bo ta prehod največji izziv predstavljal proizvajalcem srednjega razreda," je prepričan Polovina.
Za navdušence nad avtomobili, ki avtomobila ne uporabljajo samo kot prevoznega sredstva od točke A do B, ampak zaradi užitka v vožnji, bo vedno obstajal trg. Vendar pa se bodo morali tudi oni prilagoditi napredku, predvsem glede prometnih razmer in strožjih pravil na cestah. Vsekakor bo to prilagajanje za njih velik izziv, nekateri bodo svojo hobi tudi opustili, ampak vseeno lahko pričakujemo, da ne bodo popolnoma izumrli.

Ali bo še vedno obstajala potreba po uporabi policijskih radarjev in merjenja hitrosti?
V popolnoma delujočem in samovozečem okolju, ne. Vendar pa je ta točka še zelo daleč. Pričakovati gre namreč daljše tranzicijsko obdobje, kjer bodo na cestah tako samovozeča vozila kot tudi navadni avtomobili.

Če pa si predstavljamo, da bo vozni park nekega dne popolnoma avtonomen, potem bodo samodejno spoštovani in upoštevani tudi vsi cestno prometni predpisi, torej nič več prekoračitev hitrosti, prečkanja rdečih luči in neustreznih menjav cestnih pasov. Avtomobili bodo namreč sestavljeni tako, da bodo sami upoštevali vsa pravila. Ampak vse dokler bodo imeli ti avtomobili možnost ročnega nadzora, potem bo obstajala tudi potreba po policijskih radarjih.

Katere so največje ovire, ki preprečujejo, da samovozeči avtomobili postanejo del našega vsakdana?
Pripravljenost potrošnikov. Tudi tehnologijo je seveda treba še izpiliti do potankosti, ampak ključnega pomena pri posvojitvi tega modela sta miselnost in prepričanje ljudi. Eden od razlogov, zakaj pričakujemo, da se bo ta tehnologija uvajala postopoma, so tudi zakonodajna telesa in njihova nenaklonjenost k sprejemanju hitrih sprememb in tranzicij iz obstoječih modelov v popolnoma nove oblike.

Zato so številni proizvajalci že začeli organizirati seminarje, delavnice in predavanja na to temo. S tem želijo dvigniti ozaveščenost ljudi in razširiti besedo o novih tehnologijah, da bi se te lahko čim hitreje implementirale. Prav tako so v nekaterih mestih in državah zahodnega sveta že začeli preizkušati samovozeče avtomobile tudi na cestah.

Kako se bo avtomobilska industrija spremenila zaradi tega razvoja?
Zagotovo bomo priča velikim premikom in spremembam v industriji. Vedno bolj bo v ospredju tehnologija, manj pa mehanika in dizajn, priča pa bomo tudi številnim partnerstvom med tehnološkimi podjetji in klasičnimi proizvajalci avtomobilov. Ker je to še vedno "nova industrija", bo trajalo nekaj časa, da se vsi prilagodijo.

Vizija prihodnosti, ko bodo vsa vozila komunicirala med seboj in si izmenjavala informacije. Vizija prihodnosti, ko bodo vsa vozila komunicirala med seboj in si izmenjavala informacije. Foto: Reuters

Lahko pa pričakujemo številna partnerstva med klasičnimi avtomobilskimi proizvajalci in telekomunikacijskimi operaterji, internetnimi in drugimi tehnološkimi podjetji. Po drugi strani pa bodo tehnološka podjetja morda sklepala partnerstva s storitvenimi podjetji in bodo tvorila popolnoma novo konkurenco klasičnim proizvajalcem. Te v prihodnjih letih vsekakor čaka še težka bitka.

Kaj se bo zgodilo s proizvajalci avtomobilov nižjega in srednjega razreda? Bodo preživeli tranzicijo in si uspeli izboriti svoj prostor pod soncem?
Tako velika tranzicija, kot je ta, bo imela znaten vpliv na vseh r avnehavtomobilske industrije. Je pa res, da bo ta prehod največji izziv predstavljal proizvajalcem srednjega razreda. Ker so ujeti med luksuznim in nizkocenovnim razredom, so se znašli v nezavidljivem položaju, kjer morajo na novo ugotoviti, kako se uspešno pozicionirati na nastajajočem trgu.

Zato od njih lahko pričakujemo, da se bodo osredotočili predvsem na razvoj premium storitev, s posebnim fokusom na segment poslovanja med podjetji. Obseg svojih storitev bodo najverjetneje razširili z novimi ponudbami in stopili v partnerstva z neavtomobilističnimi podjetji.

Računalniška moč, ki je potrebna za obdelavo tako velike količine podatkov, kot jo predstavljajo aktualne prometne razmere, je precejšnja. Na fotografiji primer delno avtonomnega vozila BMW. Računalniška moč, ki je potrebna za obdelavo tako velike količine podatkov, kot jo predstavljajo aktualne prometne razmere, je precejšnja. Na fotografiji primer delno avtonomnega vozila BMW. Foto: Reuters

Podobno je tudi z nizkocenovnimi proizvajalci. Ker imajo zelo omejena sredstva in zmožnosti za razvoj novih tehnologij, bodo iskali predvsem sodelovanja s podjetji iz tehnološke sfere. Pričakuje se, da bodo obdržali bodo svoj nizkocenovni koncept in predvsem iskali rešitve, kako najhitreje razviti cenovno dostopne samovozeče avtomobile nižjega razreda. Njihovi partnerji bodo najverjetneje velika internetna in tehnološka podjetja, kot so Google, Samsung, Apple in Microsoft.

Ali bo vzdrževanje avtonomnih vozil cenejše ali dražje v primerjavi z navadnimi?
Zagotovo precej cenejše. V tranzicijskem obdobju, dokler tehnologija ne dozori, morda lahko na začetku pričakujemo nekoliko višje cene, vendar na koncu, zaradi drugačne konstrukcije samovozečih avtomobilov, ki vključuje precej manj obrabljivih sestavnih delov, lahko pričakujemo od 30 do 40 odstotkov nižje cene za vzdrževanje. 

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • quark / 06.06.2016. ob 18:16 0 0

    Big Brother all the way. Postali bomo sužnji tehnologije v enolični sivini vsakdanjika. Zelo bomo pogrešali romantične čase, kot so še danes. PROTI!

    0 0
delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin