SiolNET.
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Celje bi se moralo preleviti v zeleno mesto

2

termometer

"V primeru, da bi bila izvoljena za županjo, bi najprej stopila v tesen in reden stik z gospodarstvom. Ta je namreč glavna opora in sogovornik, da pridemo do novih delovnih mest."

Tako je v pogovoru za SiOL dejala poslanka, mestna svetnica in kandidatka za županjo na listi Socialnih demokratov (SD) Andreja Rihter. Ob tem je poudarila, da je v Celje treba pripeljati nove mlade podjetnike. Poudarila je še, da si želi tudi, da bi se Celje v prihodnjem desetletju prelevilo v zeleno mesto in se znebilo podedovanega bremena stopnje onesnaženosti iz preteklosti. Ali ste se dolgo ukvarjali z odločitvijo za kandidaturo za županjo na letošnjih lokalnih volitvah glede na to, da se je v Celje v zadnjih letih res precej razvilo in da je zdajšnji župan prepričljivo zmagal na zadnjih volitvah? Ni bila lahka odločitev. V dveh letih sem kot poslanka v državnem zboru lahko primerjalno videla, kako se stvari dogajajo v preostalih mestnih občinah. Posebno pri kakovosti življenja. Priznavam, da smo v Celju zelo veliko naredili z infrastrukturo, športnimi objekti in črpanjem evropskih sredstev za nekatere ekološke objekte, vendar se stvari pod drobnogledom pokažejo v nekoliko drugačni luči. Ugotoviš zlasti, da manjkajo vsebine, zlasti socialne. Potruditi bi se bilo na primer potrebno, da 144 otrok celjskih družin ne bi ostalo brez dostopa do javnega vrtca, kot tudi zaradi dejstva, da je Celje najhitrejše naraščajoče staro mesto. Na 100 mladih ima namreč 135 starejših občanov in mladi odhajajo, ker nimajo možnosti za zaposlitev.

Ob najavi svoje kandidature ste poudarili, da je v občini skrajni čas za skladno socialno politiko, prijaznejšo do množic, in kakovostnejše življenje vseh, ne le izbranih. Ali lahko malo konkretneje pojasnite, kako naj bi dosežke razvoja mesta v zadnjih letih uživala le elita? Ne govorim o eliti, temveč izbrancih, ki so v tem obdobju resnično veliko vložili v mesto in od tega tudi nekaj imajo. Kar je prav. Po drugi strani pa zaposlenost v Celju še vedno zelo počasi raste. Imamo 12,3-odstotno nezaposlenost, kar je ena od najvišjih v državi. Omenila sem tudi že, da je Celje staro mesto, ki pa ne ponuja okolja za starejše. Primanjkuje nam varovanih stanovanj in boljše dostopnosti do javnih ustanov zdravstva. Zaradi omenjenega menim, da je v porastu revščina. Dokaz sta tudi Karitas in Rdeči križ, ki sta pomagala kar nekaj tisoč ljudem s paketi pomoči in plačilom položnic. V mestnem svetu smo ob razpravi o rebalansu proračuna na te stvari opozorili, vendar odločitve, da bi nekaj sredstev namenili socialno najšibkejšim družinam.

Kakšen je sicer vaš odnos do zdajšnjega župana? Kako ste z njim sodelovali kot ministrica za kulturo in kako zdaj kot poslanka državnega zbora? Z županom se poznava že vrsto let in se razumeva. Sodelovanje je bilo primerno željam, ki jih je pač mestna občina hotela imeti z državo v obdobju mojega ministrovanja in poslanskega mandata. V obdobju prvega je država podprla kar nekaj vsebin, omenim naj le obnovo rojstne hiše Alme Karlin, pa projekt obnove Kalvarije itd. Država je v tem obdobju v Celje vložila 34 milijonov evrov. Kljub vsemu pa sodelovanje ni bilo najbolj tesno, saj je bila občina bolj usmerjena v izgradnjo športne infrastrukture.

Kaj pa bi občina lahko več naredila pri poplavni varnosti, ki je sicer v pristojnosti države? Z državo je treba delati z roko v roki. Poplavna varnost je seveda pomembna za Celjane, saj nam Savinja poplavlja že stoletja. Regulacija se je začela leta 1933 in svetniki so se že deset let prej začeli bojevati zanjo. Tudi zdaj bi se bilo treba bojevati, ne le prek medijev sporočati, da se za Celje ni naredilo nič. Še celo več, v prejšnjem in tudi zdajšnjem mandatu se je koncentracija financiranja države preobrnila na Savo in Dravo. Potrebujemo enoten nastop, ki bi državi sporočil, da je treba poplavno varnost v celjski občini urediti. Povezovanje je ena od ključnih nalog župana. Prek medijev sporočiti, da bo mestna občina državi posodila pet milijonov evrov, je neresno, tega denarja v proračunu nimamo.

Kaj bi lahko v tem konkretnem primeru naredili vi kot poslanka? Ste morda kaj lobirali? Absolutno, vendar je težava v sodelovanju. Jaz sem tudi mestna svetnica, vendar konkretne pobude mestne občine ni bilo. Lahko bi na primer skupaj odšli k ministru za okolje in prostor ali v sodelovanju s civilnimi iniciativami napisali pismo. Ravno v povezovanju je moč Celja proti državi. Kot poslanka to nenehno videvam. Večina poslancev ima zaledje v svojih županih. V naši regiji pa se je močno prebilo Velenje, saj je tam tesno razvito sodelovanje med poslancem in županom ter gospodarstveniki.

Na nedavni konvenciji stranke, kjer so vas potrdili kot kandidatko za celjsko županjo, ste bili tudi vi zelo kritični do zadolženosti celjske občine, ki naj bi bila po vaših besedah v zelo težkem finančnem položaju, zato nove naložbe in gradnje zavračate. Katere projekte bi ustavili ali odložili? Kot poslanka prebiram uradna sporočila in objave. Ministrstvo za finance je objavilo podatke o zadolženosti vseh občin v Sloveniji. Na Celjskem to breme na prebivalca znaša 685 evrov, kar gotovo ni malo. Kako naprej, je trenutno težko reči, saj nimam pregleda nad vsemi vsebinami. V svojem predvolilnem gradivu zato poudarjam, da si je treba vzeti čas, to je od pol do enega leta, in oblikovati strategijo razvoja Mestne občine Celje, s štiriletnimi kratkoročnimi in desetletnimi dolgoročnimi cilji. Skratka, prioritete je treba določiti po evalvaciji stanja in pregledu proračuna.

Ste poslanka državnega zbora. Kakšno je vaše mnenje o spornem združevanju poslanske in županske funkcije? Se boste odrekli poslanskemu mandatu, če boste izvoljeni za županjo? V stranki podpiramo nezdružljivost funkcij, v državnem zboru pa, kot veste, sedi kar nekaj županov. Eni pravijo, da je to pozitivno, ker poznajo konkretne zadeve, zato so lahko s predlogi natančni, drugi spet temu nasprotujejo. Sama menim, da je vodenje mestne občine absolutno stvar profesionalnega župana, je pa treba v teh dveh letih, ki mi še ostanejo kot poslanki, razmisliti, kaj je najboljše za Celje. In to ni moja odločitev, temveč odločitev tistih, ki mi bodo, če bom izvoljena za županjo, pomagali pri vodenju občine. Odločitve ne morem sprejeti na hitro, ne nazadnje so me v državni zbor izvolili ljudje in tam zastopam njihovo mnenje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin