Bodo zaradi nepravilnosti pri pošiljanju na čakanje nekateri "leteli"?

Predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs in delavski direktor Slovenskih železnic Albert Pavlič ostajata na svojih mestih. Svet delavcev, ki šteje 27 članov, udeležilo pa se ga je 25 članov, jima je v sredo izrekel soglasno podporo. Vnovič sta dokazovala, da nista sodelovala pri pripravljanju seznamov začasno čakajočih delavcev. Zaradi laži nameravata tožiti neformalno prvega moža iniciativnega odbora "čakajočih" Miloša Rusića. Glede pošiljanja zaposlenih na začasno čakanje pa priznavata, da so se zgodile nekorektnosti in nepravilnosti. Silvo Berdajs v intervjuju priznava, da bodo morali nekateri za svoje odločitve sprejeti tudi odgovornost. Morda tudi z izgubo zaposlitve. "Poglejte, mi smo že v fazi posvetovanj opozarjali, da morajo tisti, torej neposredni vodje, ki bodo delali sezname ljudi za napotitev na začasno čakanje, delavce, ki bodo poslani na čakanje, še pred tem seznaniti z razmerami na Slovenskih železnicah, jim tudi razložiti, zakaj jih pošiljajo domov na začasno čakanje na delo, skratka vsakega posameznika morajo o tem neposredno obvestiti. In tem delavcem seveda jasno povedati tudi, da začasno čakanje nima nobene zveze s trajnimi viški na železnici."

Ampak tako "idilično" ni bilo? Silvo Berdajs: Ja, to se ni zgodilo. V marsikateri sredini v podjetju posamezni vodstveni oziroma nadrejeni delavci niso imeli poguma, da bi tistim, ki so jih poslali na čakanje, pogledali v oči, da bi se s temi delavci srečali, če hočete neposredno soočili! Dogajalo se je, da so delavcu, ki je bil poslan na čakanje, obvestilo poslali na domači naslov. Ali še huje: ljudem, ki so na daljši bolniški odsotnosti, so sklepe o napotitvah na čakanje pošiljali domov, kar seveda po mojem mnenju spet ni prav. S temi nepravilnostmi se moramo pač sami soočiti in skušali jih bomo odpraviti. Dejstvo je, da je do tega pač prihajalo. Probleme v zvezi s tem bomo morali rešiti. Nikakor ne trdim, da je do teh nepravilnosti, nekorektnosti prihajalo povsod v vseh organizacijskih enotah oziroma sektorjih, se je pa dogajalo, to si moramo priznati! Tam, kjer so obvestila o sklepih za napotitev delavcev na začasno čakanje romala tudi na domače naslove, tam pa bo zadeve treba prevetriti!

Boste v tistih sredinah, kjer se je to dogajalo, ustrezno ukrepali? Zdaj seveda imate imena tistih, ki so odločali v posameznih okoljih na državnih železnicah? Ja, mi imena imamo in jih seveda bomo izpostavili. Zahtevali pa bomo tudi, da generalni direktor Goran Branković oziroma celotno poslovodstvo sprejme določene ukrepe za takšno nečloveško ravnanje, skratka da ugotovi odgovornost vpletenih v te nepravilnosti oziroma nekorektnosti.

To pomeni, da lahko tisti, ki so neodgovorno in malce preveč poenostavljeno doma sestavljali sezname ljudi za čakanje na delo, ostanejo tudi brez zaposlitve? Težko rečem, kakšne ukrepe namerava sprejeti poslovodstvo, lahko pa povem, da bodo morali tisti, ki niso opravili svojega dela ustrezno, zato nositi odgovornost in posledice.

So se pri pošiljanju ljudi na čakanje, kot prvemu ukrepu na poti sanacije podjetja, dogajali tudi primeri, ko je bil delavec poslan na začasno čakanje, na njegovo delovno mesto pa je stopil nekdo drug? Kar je nesprejemljivo in "nehigienično"? Mi smo že v fazi posvetovanj ob projektu napotitve dela zaposlenih na čakanje jasno opozorili, da pač ni dovoljeno posameznega delavca poslati na čakanje, na njegovo mesto pa postaviti drugega, ki bo opravljal delo predhodnika. To je nedopustno! Seveda pa je dovoljeno, da se nekoga pošlje na čakanje, njegovo delo pa opravijo njegovi sodelavci znotraj določene delovne sredine. Racionalizacija! Da torej delavec poleg obstoječega dela opravlja tudi delo delavca, ki je bil napoten na čakanje, seveda za enako plačilo. Nikakor pa ni sprejemljivo, da se nekoga pošlje na čakanje, če ga ne maramo, nam ni simpatičen!

Kako odgovarjate na očitke, da so bili nekateri z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami in znanji poslani na čakanje in bi v procesu sanacije in reorganizacije lahko pomembno prispevali, da bi se negativni trend poslovanja znova obrnil navzgor. Govorim o delavcih v prodaji, pa v tovornem prometu, ki morajo iskati nove tovore … Jaz sem na železnici dolga desetletja in upam in verjamem, da so bili tisti z višjimi kvalifikacijami, ki so bili napotenimi na čakanje, ocenjeni na način, ali so zares produktivni ali ne. Imam pa še en pomislek: če bi bili tisti višji kadri tako dobri, potem se verjetno sistem Slovenskih železnic ne bi znašel v položaju, v kakršnem je.

Se strinjam, ampak dobri "prodajniki" v tovornem prometu so zlata vredni! Se vam ne zdi? Ja, res je. Verjamem, da se bodo razmere znotraj javnih gospodarskih služb, kot je tudi Potniški promet, precej lažje uredile kot recimo v samem tovornem prometu. Slovenske železnice pa brez pozitivnega poslovanja – brez dobička, če hočete – v tovornem prometu nikoli ne bodo podjetje, za katerega bo javnost rekla, da je dobro podjetje. Glavna naloga je torej tovorni promet spremeniti v dobičkonosno dejavnost.

Kako? Kako? Na tire je treba pripeljati čim več tovora. Novi prvi mož tovornega prometa obljublja, da je to njegova primarna domača naloga. Zato bo dal velik poudarek tudi izobraževanju prodajnih predstavnikov. In na tem področju bo vsekakor treba poskusiti tudi z novimi kadri. Vendar dobiček ne bo prišel čez noč. Ta proces bo precej dolgotrajen! V letu in pol ali dveh pa verjamem, da bo tovorni promet lahko spet dobičkonosna dejavnost. Vendar bo tovore treba iskati tudi drugje, ne samo pri nas, skratka bolj kot doslej bo treba biti pri pridobivanju tovora iznajdljiv in seveda tudi konkurenčen. Slovenske železnice bodo morale prevzeti celovito logistično storitev.

Torej vašim proizvodom dati dodano vrednost … Jasno! Z višjo ceno, seveda.

Sistem Slovenskih železnic ima okoli 10.000 delavcev, priznavate, da v sistemu vlada prezaposlenost, koliko zaposlenih, zaradi sanacije in reorganizacije, pričakujete v dveh ali treh letih? Kakšna je torej za vas realna številka zaposlenih konec leta 2012? V dveh ali treh letih pričakujem okoli 1.500 ljudi manj. Verjamem pa, da lahko to zmanjšanje dosežemo le s pospešenim upokojevanjem posameznih delavcev, z dokupi delovne dobe za posamezne delavce. Do konca leta 2012 lahko tako upokojimo dobrih 1.300 ljudi. Verjamem, da ne bo potrebno uporabiti trdih prijemov za zmanjšanje števila delavcev.

Pa bo to zmanjšanje zadostovalo? Zdajšnji prezaposlenosti ne morete oporekati? Mi verjamemo da, čeprav bi nekateri radi zmanjšali število zaposlenih za kar 3.000 ali še več, kar pa je po mojem mnenju neresno in nesprejemljivo!