Bi morala država v NLB postati večinski lastnik?

Na Križaničevem finančnem ministrstvu, ki je pripravilo strategijo upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB, se ogrevajo za povečanje državnega lastniškega deleža v banki, ki ima na slovenskem bančnem trgu nekaj manj kot 30-odstoten tržni delež. Nekaj več kot 48-odstotni lastniški delež, ki ga ima država ta hip v največji banki na slovenskem bančnem trgu skupaj s paradržavnima Kadom in Sodom in 19 preostalimi družbami v posredni ali neposredni državni lasti, namreč tujemu vlagatelju omogoča prevzem. Zato ministrstvo za finance po naših informacijah predlaga, naj država poveča svoj lastniški delež na 50 odstotkov plus delnico. S tem bi tudi teoretično preprečili, da morebitni tuji vlagatelj prevzame banko. Za pridobitev večinskega lastniškega deleža bi država morala dokupiti še okoli dva odstotka Za to pa bi morala država, ki ima zdaj neposredno v NLB nekaj več kot tretjinski lastniški delež, skupaj s Kadom, Sodom in preostalimi 19 družbami v državni lasti, ki so še solastnice NLB, pa skoraj polovičnega, najprej konsolidirati lastništvo in stabilizirati dogovor o skupnem upravljanju državne naložbe v tej naši največji banki. Po ocenah pristojnih na finančnem ministrstvu bi morala država za pridobitev večinskega lastniškega deleža dokupiti še okoli dva odstotka, za kar bi po knjigovodski vrednosti iz sredine tega leta potrebovala nekaj več kot 16 milijonov evrov, država pa bi morala sodelovati tudi v prihodnjih dokapitalizacijah v obsegu, ki je potreben za ohranjanje tega večinskega državnega lastniškega deleža v banki.

V primeru že večkrat napovedane dokapitalizacije banke, o njej bodo delničarji odločali na novembrski skupščini delničarjev, bi morala država vplačati vsaj 217 milijonov. Večinsko domače lastništvo v NLB je za najodgovornejše na finančnem ministrstvu ključni vzvod, ki državi v obstoječi ureditvi evropske finančne stabilnosti zagotavlja vzdrževanje in upravljanje s finančno stabilnostjo vsega slovenskega finančnega sistema.

Ali naj država sploh postane večinska lastnica? Seveda pa ostaja najpomembnejše vprašanje, kje naj država najde denar za napovedano, vsaj 400-milijonsko dokapitalizacijo? Še bolj odprto pa je vprašanje, ali naj sploh postane večinska lastnica naše največje banke, ko pa je že nekaj časa jasno, da pristojni ministri, finančni na eni ter gospodarski in razvojni na drugi, nimajo enakega pogleda na njeno prihodnost. V vladni obravnavi bo omenjena strategija upravljanja s kapitalskim deležem države v NLB gotovo zelo vroča.

Zagotovo pa je res, da bi, če bi v NLB pridobil večinski del lastniški tuji vlagatelj, banka v skladu z veljavno evropsko bančno zakonodajo postala hčerinska družba, ključne pristojnosti nadzora nad upravljanjem s tveganji v NLB pa bi se iz naše centralne banke,Banke Slovenije, prenesle na bančnega nadzornika v tujino, kjer ima morebitni morebitni tuji prevzemnik tudi svoj sedež.

"Država bi morala sodelovati v dokapitalizaciji NLB, odvisno pa je, kako se bo s partnerji dogovorila, da bi banka tudi z manjšinskim lastništvom države ostala neodvisna in s tem sistemska institucija v Sloveniji," je ob robu današnje razprave v DZ o lastništvu v naši največji banki NLB poudaril finančni minister Franc Križanič. "Ob nesodelovanju bi lahko država zamudila tudi 500 milijonov evrov," pravi.