Mednarodna razstava Evropske vibracije v Ljubljani

Gre za vseevropski multimedijski projekt mladih evropskih federalistov, ki so na natečaju sovrstnike pozvali h kritičnemu razmisleku o vlogi, ki jo Evropska unija igra v življenju Evropejk in Evropejcev. Razstava je del civilnodružbenega projekta Evropske komisije Plan D for Democracy / Načrt D za demokracijo. Z razstavo, ki bo na ogled do 15. januarja, FDV obeležuje začetek predsedovanja Slovenije uniji.

Grizold: Še vedno je živ občutek pripadnosti nacionalnim državam

Cilj Načrta D za demokracijo je širša razprava o Evropi, demokraciji in izzivih, s katerimi se Evropa sooča in s katerimi se bo soočala, je na odprtju razstave povedala podpredsednica slovenske veje mladih evropskih federalistov Iza Tršar. Evropske vibracije / European Vibes skozi kulturno-umetniško ustvarjanje vizualizirajo razmislek o vlogi Evrope v življenjih njenih državljanov. V potujoči razstavi so združeni najboljše fotografije, video in avdio zapisi. Razstava je obšla celotno Evropo in nekatere afriške države. Med nagrajenimi deli je tudi fotografija študenta FDV Petra Matjašiča "D za demokracijo v Evropi".

"Prav akademike štejemo med pionirje ideje evropske integracije"

Razstavo je odprl dekan FDV dr. Anton Grizold in pri tem poudaril tudi pomen 13. decembra podpisane reformne pogodbe Evropske unije. S podpisom Lizbonske pogodbe so dobila epilog večletna prizadevanja za kontroverzno evropsko ustavno pogodbo, ki so jo na referendumih zavrnili tako državljani Francije kot državljani Nizozemske. Med Evropejci je po dekanovih besedah očitno še vedno živ občutek pripadnosti nacionalnim državam in določena zadržanost do velikega evropskega projekta. To pomeni, da bomo tudi v prihodnjih letih priča živahnemu dialogu o tem, kaj pomeni ne le gospodarsko, temveč tudi politično združena Evropa.

Spomnil je, da prav akademike štejemo med pionirje ideje evropske integracije. Akademiki se že v zgodnji evropski renesansi niso dali motiti političnim in nacionalnim ločnicam. Potovali so po Evropi, da bi lahko poslušali in se učili od največjih umov tistega časa. Bologna je že v 12. stoletju gostila študente akademike 17 narodnosti, ki so v povsem drugačnih civilizacijskih razmerah prečkali Alpe, da bi se lahko učili skupaj in eden od drugega.

Prav ta svetovljanskost, odprtost in transnacionalnost so elementi, na katerih še danes temelji ideja evropskega študija, evropskega študenta in evropske univerze. "Spoštovanje evropske dediščine združujemo s poslanstvom neodvisnega raziskovalnega dela, s kritično držo do družbeno-političnih fenomenov in s svobodnim izražanjem akademskih stališč, s ciljem, da bi ohranili eno ključnih civilizacijskih pridobitev, neodvisnost univerze," je menil dekan.