Gvardjančič v MGLC, Oblak v "Krki", Hardie v "Avli"

V galeriji Avla pa se bo predstavil britanski ilustrator in profesor grafičnega oblikovanja George Hardie. Razstave bodo odprli ob 18., 19. oziroma 20. uri.

Herman Gvardjančič bo do 24. februarja na razstavi Zapisi predstavljal dela na papirju. To so beležke, zapisi, skice drobnih zamisli, ujete na papir. Iz njih lahko nastanejo tudi bolj razdelane risbe ali slike. "Zapisi" materializirajo ustvarjalni navdih. Pri Gvardjančiču ta izhaja iz čustev ob določenih življenjskih izkušnjah. Umetnik je za razstavo izbral tudi nekaj slik velikega formata s svojim priljubljenim motivom, krajino.

Več pozornosti zapisom kot drugi umetniki

Gvardjančič zapisom posveča več pozornosti kot drugi umetniki, saj je zanj risba najbolj čutna oblika izražanja. "Z risbo slikar misli," meni slikar. Risba je včasih le zapis kakšne informacije, spet drugič skica ali zgolj vaja za roko. Čutnost te tehnike izhaja iz nje same, saj je "stik roke s temeljnikom bolj neposreden" in "bolj intimen".

Razstava je iz sklopa treh razstav: v Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo predstavili risbe 64-letnega umetnika, v Mestni Galeriji Ljubljana izbrani pregled slik in akvarelov iz zadnjih dvajsetih let, so sporočili iz MGLC. Gvardjančič, profesor za risanje in slikanje na ALUO, veliko razstavlja, sam ali v skupini, je tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada ter Groharjeve in Jakopičeve nagrade.

Njegovo delo hrani zbirka Moderne galerije. Mestna galerija Ljubljana je založila slikarjevo monografijo, ki poleg slikovnega pregleda 40-letnega ustvarjanja prinaša intervju s slikarjem ter teoretska spisa Aleksandra Bassina in Ješe Denegrija.

Dvanajst let mlajši Gvardjančičev kolega Polde Oblak pa je izbral dela iz še širšega časovnega obdobja, namreč iz let 1954-2007. Prva letnica zaznamuje leto diplomiranja na ljubljanski likovni akademiji. Takoj nato je končal slikarsko specialko pri prof. Gojmirju Antonu Kosu in odšel v München. Tudi tam se je izpopolnjeval in - slikal. Znani so njegovi tedanji ženski portreti in akti.

Upodabljanje kraške pokrajine in arhitekture

Leta 1966 je z madžarskim slikarjem Georgom Kressom in italijanskim kolegom Nicolom Biancom izdal Fragmentistični manifest z novimi in izvirnimi likovnimi stališči. Nastop trojice je odmeval po Evropi. Pozneje se je posvetil ustvarjanju slik, katerih površino je razdelil na več smiselno povezanih prizorov in prostorov. Zadnja leta mu je najbolj blizu upodabljanje kraške pokrajine in arhitekture.

Oblakovo krajinarstvo je, kot je dr. Mirko Juteršek zapisal v spremni zloženki, "osebno čutno, z magično svetlobo prežeto". Razstava bo odprta do 2. marca, vmesa pa bo 8. februarja umetnik proslavil svoj 77. rojstni dan.

Do 14. marca na ogled razstava grafičnega oblikovalca Georga Hardieja

V organizaciji zavoda za kreativno produkcijo Emzin bo v Avli, galeriji MLB, do 14. marca na ogled razstava grafičnega oblikovalca Georga Hardieja. Dan Nadel je o njegovem delovanju med drugim zapisal: "Hardie počne vse tisto, kar bi moral vsak profesionalni ilustrator: rešuje probleme, riše natančno, ustvarja podobe, ki navdušujejo in izzivajo."

Oblikuje vizualne ideje, ki gledalce silijo, kot so zapisali v zloženki, da si"nataknejo nova očala" in se odprejo novi vizualni izkušnji, četudi jim je to področje še tako domače. Hardie dela tudi po naročilih drugih oblikovalcev.

Glavni njegov naročnik v 70-ih letih je bila oblikovalska skupina Hipgnosis, legendarni oblikovalci plošč. Hardie jim je pomagal pri tipografiji, sodeloval pri konceptih, oblikovanju in ilustracijah za mnoge projekte, med njimi za skupine Pink Floyd, Led Zeppelin, Wings in 10cc.