Trd(n)o v sedlu

Da se vztrajnost splača, je pretekli petek pokazalo dogajanje v Združenih narodih. ZDA so kljub temu, da so načeloma zadržane ali celo proti gradnji nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu, z novim vetom na resolucijo v varnostnem svetu dale vedeti, da se sicer marsikaj res spreminja, a da nekatera stališča ostajajo neomajna. Vsekakor pričakovano, saj je za premik mnenj, ki so ukoreninjene v ameriški politični sistem, potrebno kaj več kot nekaj ostrih puščic, kot sta si jih privoščila Obamova in Netanjahujeva vlada. Pomemben podatek je, da so vse države članice EU glasovale za resolucijo. Izraelski zunanji minister Lieberman je tako včeraj v Bruslju prepričeval sogovornike, da bi morala EU storiti več za to, da bi za pogajalsko mizo – naselbinam navkljub – pripeljala palestinsko stran. Ameriški strani očitno ne uspe. Izraelsko mnenje se ne premika. Drži. Ves čas. Če bi palestinski predsednik umaknil predlog resolucije, bi priznal poraz. Ne glede na to, da ga je nato tudi doživel in ga bo preživel. Tistega drugega morda ne bi. Da se odpirajo vrata za ustvarjalnejšo vlogo EU, kaže tudi podatek, da naj bi se marca tako imenovana bližnjevzhodna četverica sestala v Bruslju in da je evropska zunanja predstavnica tista, ki očitno vstopa v ospredje v tej zgodbi. Kar pa ni nujno pozitivno znamenje, saj na žalost pomeni zgolj le, da nihče drug tega ne more/želi storiti.

Obdobje je sicer zelo primerno za resno obravnavo izraelsko-palestinskega spora. Prej omenjeni izraelski minister je včeraj še dokazoval, da je zdaj jasno, da ni največja težava ali pa frustracija arabskega sveta ta spor, temveč prej revščina in neučinkovite vlade. Kar nedvomno drži, a to nikakor ne more biti izgovor za pristope, ki ne povzročajo zgražanja zgolj med človekoljubnimi organizacijami. Kar še zdaleč ne pomeni, da so ocene teh organizacij pretirane, le da so te tiste, ki brez zadržkov povedo svoje mnenje in pri njem vztrajajo.

Nelagodje, ki ga na Zahod prinašajo premiki v arabskem svetu, se kaže že v nejasnosti ocen dogajanj. Saj veste, še od včeraj smo se pogovarjali o kamelah, danes … Danes pa zgolj preštevamo mrtve. In da ne bo pomote; demokracija, h kateri pozivajo politiki, jim morda po preštetju rezultatov prav tako ne bo všeč. V zgodbah iz Egipta, Libije in še kje je pomemben nauk tudi za Izrael. Država resda premore živahno in delujočo demokracijo, a poteze, ki jih vleče na palestinskih ozemljih, so preprosto rečeno neprimerne. Nauki so tudi za Hamas, ki izključujoče kraljuje v Gazi, in za staro gardo palestinskih oblasti, ki izključuje na Zahodnem bregu. Onemogočanje svobode, oteževanje gibanja, restriktivni ukrepi proti svobodi misli zgolj čakajo na sprožilni mehanizem.