Brezigarjeva podala tožilsko poročilo

Poglejmo podrobneje: generalna državna tožilka Barbara Brezigar je glede morebitnega prihoda finskih preiskovalcev v zadevi Patria pojasnila, da je za prihod tujih preiskovalcev in tožilcev treba podpisati sporazum o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine. Brezigarjeva je na predstavitvi letnega poročila o delu tožilstva v letu 2007 opozorila, da obstaja veliko nepoznavanja tega, kako poteka sodelovanje v sodobnem svetu. Po njenih besedah sporazum za ustanovitev skupne preiskovalne skupine podpiše generalni državni tožilec oz. tožilka po predhodnem mnenju generalnega direktorja policije. Brez komentarja o podpisovanju sporazuma Na novinarsko vprašanje, ali je že podpisala takšen sporazum glede zadeve Patria, je Brezigarjeva odgovorila, da tega ne more komentirati, ker o konkretnih zadevah ne more govoriti in ker predkazenski postopek ni javen.

Mediji že vnaprej razglasijo, da določene zadeve ne bodo uspele

Glede pregona t.i. kriminala belih ovratnikov je Brezigarjeva dejala, da je treba upoštevati okolje v katerem delujejo državni tožilci. Pojasnila je, da na tem področju delujejo tudi druge inštitucije, ki imajo določene preiskovalne pristojnosti. Med njimi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), urad za preprečevanje korupcije (UVK), urad za preprečevanje pranja denarja, Banka Slovenija, policija, davčna in carinska uprava in sodišča.

Ob tem je dodala, da je faza sodne preiskava predolga, saj se dogaja, da šele po nekaj letih pride do tožb. Kot je še dodala, je za okolje v katerem delujejo slovenski tožilci značilno tudi, da mediji že vnaprej razglasijo, da določene zadeve ne bodo uspele.

Zdi se, da pojmi kot so "nacionalni interes" izključujejo kazensko preiskavo

Generalna državna tožilka je tudi zatrdila, da se za slovensko okolje zdi, kot da pojmi "koristna malverzacija" in "nacionalni interes" izključujejo kazensko preiskavo. Za okolje v katerem delujejo slovenski tožilci je značilno tudi pogosto spreminjanje zakonodaje, npr. zakona o agenciji za trg vrednostnih papirjev ali zakona o bančništvu, je tudi povedala Brezigarjeva.

Pojasnila je, da je izobraževanje tožilcev o gospodarskem kriminalu potekalo še preden je postala generalna državna tožilka. Na vprašanje glede ovadb v zadevah Istrabenz in Pivovarna Laško je odgovorila, da glede Istrabenza "ne ve ničesar", pri pivovarni pa ve le za eno ovadbo, ki je na ljubljanskem tožilstvu.

"Le 14 odstotkov obsodb je bilo zapornih"

Brezigarjeva je povedala, da so v letu 2007 obravnavali približno enako število ovadenih oseb kot v prejšnjih letih. V preteklem letu je bilo rešenih 78 odstotkov vseh prejetih zadev, 39 odstotkov prejetih zadev pa je bilo zavrženih, je še dejala. Dodala je, da je pri 79 odstotkih obtožb prišlo do obsodilne sodbe, pri čemer je bilo 74 odstotkov vseh obsodb pogojnih, kar je po njenem mnenju preveč. "Le 14 odstotkov obsodb je bilo zapornih," je zatrdila.

Vrhovna državna tožilka Savica Pureber je predstavila delo na področju preganjanja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Pri tem je vzpostavila vlogo koordinatorja-vrhovnega tožilca, ki skrbi, da je pri preprečevanju trgovine z ljudmi celotna država enotno usmerjena.

Prevladovalo je obravnavanje zadev t.i. male korupcija oz. blažjih oblik korupcije

Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je predstavil delo specialnega oddelka vrhovnega državnega tožilstva, ki deluje od 1. novembra 2007. Po njegovih besedah je namen oddelka učinkovito, takojšnjo in ustrezno odločanje v zadevah, ki jih storijo policisti in druge uradne osebe s policijskimi pooblastili. Dodal je, da je oddelek od 1. januarja do 31. maja 2008 obravnaval 219 zadev s 392 osumljenci.

Namestnik generalne državne tožilke Mirko Vrtačnik pa je dejal, da poročilo kaže, da je na področju preganjanja korupcije prevladovalo obravnavanje zadev t.i. male korupcija oz. blažjih oblik korupcije. Pojasnil je tudi, da je pri kaznivemu dejanju zatajitve finančnih obveznosti značilno padanje števila obravnavanih zadev.