Torek, 7. 4. 2026, 19.11
1 teden, 5 dni
Šef Mednarodne agencije za energijo opozarja: svet vstopa v "črni april"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,47
Glavni direktor IEA Fatih Birol se boji, da bodo številne države v razvoju zaradi aktualne energetske krize znatno povečale svoj zunanji dolg.
Svet se po besedah glavnega direktorja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatiha Birola sooča z najhujšo energetsko krizo v zgodovini, ki po obsegu in posledicah presega vse dosedanje, tudi naftne šoke iz let 1973 in 1979 ter energetsko krizo leta 2022. V intervjuju za francoski časnik Le Figaro je Birol posvaril, da bo april zaradi zaprtja Hormuške ožine in vojne na Bližnjem vzhodu "črn", obenem pa napovedal temeljito preobrazbo svetovnega energetskega sistema.
Po besedah Fatiha Birola svet ne doživlja le klasičnega naftnega šoka, temveč trojno krizo, ki hkrati zajema nafto, zemeljski plin in prehransko varnost. Zaradi vojne v Iranu in blokade Hormuške ožine je eden ključnih energijskih koridorjev sveta ohromljen, posledice pa se že čutijo v Evropi, Aziji in državah v razvoju.
Hormuška ožina je ključna ne le za prevoz nafte in plina, temveč tudi za gnojila, petrokemične izdelke, helij in druge strateške surovine, brez katerih so motene celotne dobavne verige. Če bo ožina zaprta ves april, bo svet izgubil dvakrat več surove nafte in derivatov kot marca, opozarja Birol.
Najresnejša energetska kriza v zgodovini
Birol ocenjuje, da je trenutna kriza resnejša od vseh prejšnjih treh skupaj. Medtem ko so bile pretekle krize bodisi omejene na nafto bodisi regionalne, je današnja kriza globalna, dolgotrajna in večplastna. Do zdaj je bilo poškodovanih ali uničenih že več deset ključnih energetskih objektov, izpad proizvodnje pa po nekaterih ocenah dosega okoli 12 milijonov sodčkov nafte dnevno, kar pomeni več kot desetino svetovne proizvodnje pred začetkom konflikta.
Po mnenju IEA strateške zaloge sicer nekoliko blažijo pritisk na trge, vendar dolgoročne rešitve ne bo, dokler ključne tranzitne poti ne bodo znova odprte. "Edina prava rešitev je ponovno odprtje Hormuške ožine," poudarja Birol.
Kriza bo pospešila energetski preobrat
Čeprav so Birolove kratkoročne napovedi izrazito pesimistične, v srednjeročnem in dolgoročnem pogledu vidi tudi razloge za previden optimizem. Prepričan je, da bo trenutna kriza pospešila prehod v novo energetsko arhitekturo, v kateri bodo imeli bistveno večjo vlogo obnovljivi viri, jedrska energija in električna mobilnost
"Geopolitika energije se bo temeljito spremenila. Sončne in vetrne elektrarne je mogoče postaviti zelo hitro, premik k obnovljivim virom pa ni več vprašanje let, temveč mesecev," je dejal za Le Figaro. Kriza naj bi obenem dala nov zagon razvoju jedrske energije, vključno z malimi modularnimi reaktorji, ter še pospešila prehod na električna vozila.
Poziv k varčevanju in usklajenemu odzivu držav
Do uresničitve teh dolgoročnih sprememb pa bo, kot opozarja direktor IEA, nujno strogo varčevanje z energijo in večja učinkovitost, zlasti v razvitih državah. Posebej ranljive so države v razvoju, kjer lahko kombinacija visokih cen energije in hrane sproži politično nestabilnost in dodatne humanitarne krize.
Birol zato poziva vlade k usklajenemu mednarodnemu odzivu, podobno kot v času največjih kriz v preteklosti, saj bi neusklajeni nacionalni ukrepi lahko razmere še poslabšali.
