Zagrebško sodišče je brezdomca Mladena Šlogarja nepravnomočno obsodilo na 30 let zapora zaradi umora 26-letne odvetniške pripravnice Ivane Hodak oktobra 2008 v Zagrebu.
Sodišče je to kaznivo dejanje označilo za "težak umor iz brezobzirnega maščevanja".
Za presojo je bilo dovolj materialnih dokazov
Tožilka je za 62-letnega Šlogarja zahtevala 40 let zapora, kar je najvišja možna zaporna kazen na Hrvaškem. Njegov odvetnik je na drugi strani trdil, da kljub priznanju umora Hodakove Šlogar ni morilec. Sodišče pa je ugotovilo, da je bilo za presojo, da je Šlogar umoril mlado dekle, dovolj materialnih dokazov.
Ubil jo je zaradi maščevanja njenemu očetu
Poleg tega je Šlogar, kljub številnim protislovnim izjavam, ki jih je podal policiji in sodišču, priznal, da je umoril Hodakovo zaradi maščevanja njenemu očetu, znanemu hrvaškemu odvetniku Zvonimirju Hodaku, ker naj mu ne bi hotel pomagati, da bi pred 14 leti našel službo. Šlogar je bil v 90. letih minulega stoletja skrbnik na teniških igriščih, na katerih je igral tudi Hodak. Poznal je poznal celotno družino Hodak, vključno s pokojnim dekletom.
Hodak: Motiv umora je skonstruiran in neresničen
Sicer pa je Zvonimir Hodak v svojemu pričanju na sodišču med drugim dejal, da je omenjeni motiv umora "lažen, skonstruiran in neresničen", ter da je umor njegove hčerke povezan z obrambo njegovega klienta, upokojenega generala Vladimirja Zagorca, ki je bil obsojen na sedem let zapora zaradi kraje draguljev z obrambnega ministrstva.
Sodišče je zavrglo vsakršno teorijo zarote, na višino Šlogarjeve kazni pa je vplivalo tudi dejstvo, da se morilec v nobenem trenutku ni pokesal za svoje dejanje. Na sodišču so dodali, da se je obsojeni v času umora popolnoma zavedal svojih dejanj.
Umorjena je bila s streli iz pištole
Šlogar, ki so ga policisti prijeli po naključju nekaj mesecev po zločinu, se je sicer na sodišču branil z molkom. Hodakova je bila s streli iz pištole umorjena 6. oktobra 2008 na stopnišču stavbe v središču Zagreba, kjer je živela s starši. Po njenem umoru je vlada zamenjala takratno pravosodno ministrico Ano Lovrin in notranjega ministra Berislava Rončevića.