Torek, 5. 4. 2016, 13.26
7 let, 1 mesec
Slovenija je vojno dobila tudi na cesti: z avtobusi in tovornjaki pred tanke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,73
Le nekaj ur po tem, ko je Slovenija s proslavo počastila svojo samostojnost, so se na slovenske ceste zgrnile oklepne enote jugoslovanske armade. Bitko je Slovenija dobila tudi na cestah s civilnimi vozili. Med oboroženimi spopadi je bilo na slovenskih cestah med civilnimi vozili za 9,5 milijona evrov škode.
Španskih jezdecev ni bilo dovolj …
Pripadniki TO in milice so ovire iz
V noči na 27. junij 1991 so se na slovenske ceste zgrnile oklepne enote nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, ki so se podale proti mejnim prehodom s sosednjimi državami. V usklajenih in dobro načrtovanih akcijah so pripadniki slovenske teritorialne obrambe in policije (takrat milice) kljub pomanjkanju protioklepnih ovir, betonskih stožcev in železnih jeklenih križev oziroma španskih jezdecev s pomočjo civilnih vozil – avtobusov, tovornjakov in težke gradbene mehanizacije – podjetij in zasebnikov bolj ali manj uspešno zadrževali ter celo blokirali napredovanje agresorskih oklepnih enot.
Slovenija je z bliskovito logistično akcijo in požrtvovalnostjo voznikov, ki so ob oboroženih enotah na številnih odsekih naredili celo neprehodne ovire iz vlačilcev, avtobusov, bagrov itd., pomembne bitke dobila na asfaltu, še preden bi agresor lahko dosegel strateške cilje in strnil enote.
Pri tem ne gre pozabiti, da so slovenska prevozniških podjetja in tudi zasebniki svoja vozila pred tanke in oklepnike namestili povsem prostovoljno in ob zavedanju, da je to morda zadnja pot, ki jo bo tak stroj, tovornjak ali avtobus prevozil.
Avtobus proti 20 ton težjemu bojnemu stroju ... Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Pomoč razgibanega terena in skromnejše prometne infrastrukture
Pripadniki TO in policije so ovire iz "civilne pločevine" namestili precej preudarno, saj so ob dobrem poznavanju terena skoraj vse barikade postavili v kamnitih usekih, pod nadvozi, vkopi … Vozila so bila dodatno povezana z jeklenimi pletenicami. Dobra postavitev tovrstnih barikad je v nekaterih primerih (na hitri cesti pri Medvedjeku pri Trebnjem, v Krakovskem gozdu …) zdržala tudi neposredne nalete oklepnih vozil ter celo obstreljevanje z granatami in letalsko bombardiranje.
Treba je poudariti, da sta k razmeroma uspešnemu oviranju tovrstnih zased precej pripomogla razgibanost slovenske pokrajine in dejstvo, da je bila prometna infrastruktura precej skromnejša kot danes. Na zaviti magistralni cesti je lažje narediti strnjeno zaporo kot na sodobni štiripasovni avtocesti. Povedano drugače, če bi Slovenija že tedaj imela avtocestni križ, bi bilo napredovanje motoriziranih enot veliko težje zaustaviti brez pravih protioklepnih ovir, pa tudi škoda na vozilih in cestni infrastrukturi bi bila zagotovo neprimerno večja.
Krvava dolenjka tudi v vojni jemala življenja voznikov …
Oklepnik BOV3 JNA
Nekdanja magistralka med Ljubljano in Novim mestom je od nekdaj veljala za nevarno, smrtonosno cesto, saj so se na njej zaradi velike obremenjenosti zlasti med poletno turistično sezono zgodile številne hude prometne nesreče s smrtnim izidom.
Sloves smrtonosne ceste je v vojni za Slovenijo neizbrisno zapečatila tudi bitka pri Medvedjeku, v kateri so enote policije in TO zaustavile kolono oklepnih vozil BOV3. Tistega usodnega dopoldneva so se sredi navzkrižnega ognja ob barikadi, ki je bila sestavljena iz večjega števila vlačilcev, žal znašli tudi bolgarski vozniki tovornjakov.
En slovenski in pet bolgarskih voznikov je v peklu sredi asfalta v petek, 28. junija 1991, žal za vedno obležalo med zveriženo pločevino, ki so jo neusmiljeno parali kasetne bombe jugoslovanskih jastrebov in rafali iz 20-milimetrskih protiletalskih topov, nameščenih na oklepnike BOV3 enote JLA iz Karlovca.
Pločevinasti veterani vojne za Slovenijo bodo dočakali častno parkirišče v muzeju
Bitka v Trzinu 27. 6. 1991, foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Ljubljana je vse svoje ključne prometne žile blokirala z avtobusi mestnega prometa. V LPP se vojne vihre, ki je čez noč zajela tudi prestolnico, spominjajo kot trenutka, ko je promet praktično povsem zastal. Več kot 70 njihovih vozil se je znašlo na barikadah, prav tako je podobno obrambno nalogo LPP opravljal v primestnih občinah, tam, kjer je bilo to po oceni policije in teritorialne obrambe potrebno, na primer na Vrhniki in v Borovnici. Ljubljančanom znani avtobusi MAN SU220 so večinoma varovali vstop v mesto. V vojnih operacijah je bilo 22 vozil poškodovanih, tri avtobuse pa so popolnoma uničili naleti tankovskih gosenic in oklepov. Iz bitke se je s poškodbami karoserije zaradi strelnih ran na popravilo v delavnice LPP vrnilo devet avtobusov. Škodo, ki je nastala zaradi v vojni poškodovanih in uničenih avtobusov, je povrnila Zavarovalnica Triglav, s katero so imeli takrat v podjetju LPP sklenjeno pogodbo.
V remizi na velikem parkirišču Ljubljanskega potniškega prometa je danes še nekaj teh pločevinastih veteranov vojne za Slovenijo, ki niso več aktivni na mestnih ulicah. Čaka jih častno parkirišče v muzeju, kamor bodo kmalu predani v hrambo kot neme priče težkih časov, v katerih je bila rojena naša država.
V servisne delavnice LPP je moralo po vojni zapeljati devet avtobusov, da so na njih pokrpali luknje, ki so nastale v oboroženih spopadih.
Vozniki LPP kot prostovoljna inženirska enota
Seveda je bilo tako v prestolnici kot tudi drugje po Sloveniji te avtobuse treba pripeljati na prvo linijo. V LPP so nam tudi povedali, da so vsi dogovori in logistika v zvezi s postavitvijo barikad med podjetjem in slovensko teritorialno obrambo potekali v največji tajnosti. Za izvedbo akcije so bili izbrani zaupanja vredni kadri, od zaposlenih v prometni operativi, mehanikov do voznikov itd. Vsi sodelujoči v akciji so bili prostovoljci. Te tajne naloge so izvajali slovenski vozniki, vozniki drugih narodnosti z območja nekdanje Jugoslavije v aktivnosti niso bili vpleteni, bili pa so v rezervi.
V bitkah na slovenskih cestah nastalo za 9,5 milijona evrov škode na gospodarskem in civilnem voznem parku
Po arhivskih podatkih, ki so nam jih posredovali s slovenske policije, je vojaški napad na Slovenijo po uradnem dokumentu št. 343-37/91 z dne 5. 8. 1991, ki ga je za sektor javnega cestnega prometa in zasebnega prevozništva zbrala Gospodarska zbornica Slovenije, Sekcija prometa in zvez, za civilni promet pomenil naslednjo škodo:
Avtobus proti 20 ton težjemu bojnemu stroju ...
Več kot 20 ton razlike v teži, oklep, gosenice, top in mitraljezi … Prava bitka Davida in Goljata. Da si boste lažje predstavljali, zakaj je samo v Ljubljani na barikade zapeljalo več kot 70 avtobusov, si oglejte osnovne tehnične podatke strojev, ki so si nasproti stali na okopih slovenske vojne.
Tehnični podatki civilnega branilca prestolnice:
zgibni avtobus MAN SG220
oblika karoserije: zgibni, enonivojski
osi: 3
moč motorja: 162–179 kW
prostornina: 11.410 cm3
dolžina: 16.480 mm
širina: 2.500 mm
višina: 3.010 mm
teža praznega vozila: 13.330 kg
največja dovoljena masa: 24.000 kg
število vrat: 3–4
število sedežev: 1 + 33
število stojišč: 120
poraba goriva: približno 45 l/100 km
Tehnični podatki najbolj močnega bojnega vozila na slovenskih cestah – tanka T-55:
tip vozila: srednji tank
posadka: 4
oborožitev: top 105 mm, mitraljez 12,7 mm, mitraljez 7,62 mm
strelivo 36 kosov x 105 mm, 250 kosov x 12,7 mm, 2800 kosov x 7,62 mm
višina: 2.390 mm
širina z bočno zaščito: 3.500 mm
masa: 38.000 kg
klirens: 440 mm
motor: V 55, 426 kW (580 KM)
največja hitrost: 50 km/h
vertikalna ovira: 800 mm
jarek: 2,7 m
bredenje do: 1,4 m
protipožarni sistem: da
zaščita RKB: delna
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
