Ponedeljek, 16. 5. 2022, 22.14
2 leti, 7 mesecev
Domen Zadravec – poslovni svetovalec Hrvata Mateja Rimca
Hrvaški poslovni čudež, ozadje je vodil tudi Slovenec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
6
Domen Zadravec, vodilni partner za Srednjo Evropo pri EY-Parthenon
Konec lanskega leta je še nedavno skromni hrvaški start-up prevzel Bugatti, v Zagreb se je preselil sedež podjetja Bugatti Rimac d. o. o. in Mate Rimac je postal njegov predsednik. Eno ključnih vlog pri poslovnem preoblikovanju družbe je vodil tudi slovenski finančni svetovalec Domen Zadravec.
Domen v družbi EY-Parthenon od lanskega leta vodi skupino za korporativne finance in strategijo za centralno Evropo. Njegovo področje dela je svetovanje zasebnim lastnikom in podjetjem glede strateških in transformativnih zadev, vključno s strategijami za poslovne enote, strateškimi transformacijami, učinkovitostjo delovanja, strategijami delovanja, integracijo po združitvi, zasnovo modela delovanja in izboljšanjem prihodkov. V preteklosti je živel in delal tudi že na Dunaju, v Sydneyu v Avstraliji in tudi Dubaju.
Mate Rimac ob svojem avtomobilu in bugattiju.
Rimčev prevzem Bugattija tik ob slovenski meji
V zadnjih dveh letih je bil Zadravec neposredni svetovalec hrvaškega Elona Muska, pravega čudežnega dečka Mateja Rimca. Ta je v Sveti Nedelji pri Zagrebu pred nekaj leti začel z zagonskim podjetjem in v nekaj letih je njegov Rimac Automobili ne le postal pomemben dobavitelj velikih proizvajalcev in na ceste poslal električne superšportnike z vrtoglavo ceno, temveč je v Zagreb zvabil tudi sedež novega podjetja Rimac Bugatti.
Hrvaški prevzem znamenite avtomobilske znamke, stare 113 let, je v avtomobilskem poslu nekaj resnično posebnega. Zanimiv je kajpak tudi za Slovenijo, saj Rimac le streljaj od slovenske državne meje zdaj gradi nov kampus in ves čas zaposluje nove kadre.
Superšportna nevera je najboljši posamični proizvod Rimac Automobili, kjer pa bistvo posla leži v razvoju in dobavi baterij ter pogonov drugim proizvajalcem.
Kaj je predstavljalo bistvo vašega sodelovanja z Rimcem?
Volkswagen je prek Porscheja že bil v njihovi lastniški strukturi, pojavile so se tudi že ideje o interesu med sodelovanjem Rimca in Bugattija. Rimac je do takrat deloval kot eno podjetje, imel pa je dve ločeni veji – Rimac Technologies za baterije in ostale podporne izdelke, ob tem pa še Rimac Automobili za proizvodnjo avtomobilov. Obe podjetji je bilo treba razdeliti posebej, saj je Mate želel ohraniti vrednost obeh strani in omogočiti nadaljnjo rast.
Bistvo sodelovanja pa je bilo v temeljih za vzpostavitev skupnega podjetja Rimac Bugatti. Ko razdelimo obe podjetji, dobimo dve zgodbi in kreiramo vrednost vnaprej. Obe strani lahko gresta vsaka v svojo smer. Naredili smo umik klasičnega avtomobilskega od tehnološkega dela, kreirali skupno podjetje, povezali Rimac, Porsche, dve investicijski banki JP Morgan in Bank of America. Pripravili smo temelje za nadaljevanje zgodbe za naprej.
Povprečnemu laiku se zdi razdelitev takega podjetja morda enostavna, toda kaj vse je dejansko v ozadju? Koliko ljudi je delalo na tem projektu?
Laiku se to morda res zdi tako, a to so dejansko zelo resni globalni dogovori, v katere je vključeno veliko število ekip in predvsem ekip znotraj Rimca, Porscheja, Bugattija, Ernest Younga, investicijskih bankirjev, odvetnikov. Če tu od vsakega vzamemo po pet ljudi, že nastane velika ekipa, ki je na tem projektu delala dve leti. Bili smo torej svetovalec Mateju in njegovi ekipi, ki je bila mlada in na takih dogovorih še dokaj neizkušena.
Zadravec: "Zgodb, kot je Rimac v naši regiji, še skoraj ni bilo, tudi globalno jih ni na pretek."
So taki postopki tudi sicer utečeni ali klasični, ko govorimo o prehodu zagonskega start-up podjetja v večje podjetje?
Pojem "klasično" v start-upih ne obstaja. Vsak je nekaj posebnega, vsak ima tisoče vzponov in padcev, ne vedo, ali bodo jutri še obstajali in ali bodo jutri še imeli zagonski kapital. Vsakega čaka na tisoče neprespanih noči. Z naše strani poskušamo narediti vsak projekt po meri našega partnerja, s katerim sodelujemo. Zgodb, kot je Rimac v naši regiji, še skoraj ni bilo, tudi globalno jih ni na pretek.
Kakšen vtis ste sami dobili o Mateju Rimcu, ki ga že dolgo označujemo za hrvaškega Elona Muska?
Eden redkih ljudi, ki sem jih srečal, da lahko pri 30 letih tako dela in funkcionira. Istočasno je delal razvoj novega avtomobila in urejal globalni dogovor med vodilnimi finančniki, bankirji in se obnašal, kot da bi bil eden od njih. Nato pa je čez pol ure zamenjal temo in se pogovarjal s šefi razvoja pri Volkswagnu oziroma Porscheju. Je izjemen profil človeka in obenem zelo preprosta oseba. Svojo zgodbo je naredil z majhno ekipo,, in to v kratkem času. Je umirjen, zrel, je vizionar, pri katerem se ideje ne končajo pri baterijah in avtomobilizmu.
Bi bilo lažje podjetje, kot je Rimac Automobili, ustanoviti na kakem razvitejšem poslovnem trgu kot v naši regiji?
Rimca so vabili na Bližnji vzhod, naj torej tja preseli podjetje. Rekel je, da želi delati doma, na Hrvaškem, in da želi tako zgodbo v začetnem delu narediti tudi z domačimi kadri. Zaupanje Volkswagna je gradil iz leta v leto. Njihova odločitev o investiciji se ni zgodila čez noč. Ko je Rimac dobil to zaupanje in prve investicijske partnerje, potem so se lažje pogovarjali tudi z drugimi.
Zagotovo je težje tak projekt iz nič postaviti na Hrvaškem ali v Sloveniji kot pa recimo v Londonu. Tam obstaja že celoten ekosistem sodelovanja s start-upi, finančnih podpor najrazličnejših skladov, vsi so tam, vsi vse poznajo. Tukaj je bilo na tem področju marsikaj novega. Hrvati z Rimcem, Infobipom, pa seveda tudi krasne zgodbe iz Slovenije postavljajo centralno ali pa vzhodno Evropo precej bolj na zemljevid sveta. Zaupanje je dosti večje, kot je bilo kadarkoli. O kadrih sploh ni bilo nikoli dvoma. Vedno pa so ti ljudje hodili delati v tujino in zdaj upamo, da bi jih lahko kar največ ostalo doma.
Kaj bi bilo treba narediti, da bi tudi v Sloveniji imeli take posameznike? Nekaj zelo uspešnih zgodb, kot so Akrapovič, Pipistrel, Outfit7, seveda že imamo …
Lepe zgodbe smo tudi v Sloveniji že naredili. Mate je dokazal, da je mogoče uspeti tudi iz morda ne najbolj optimalnega okolja. Mentaliteta Slovencev? Bolj bi morali razvijati zgodbo razvoja idej, ne učenja na pamet v šolah, dopustiti lastno mnenje mladih, ustvarjanje kritičnega mnenja, spodbujati mlade k inovativnosti. Potencial med posamezniki zagotovo je in ti posamezniki so se pripravljeni povezovati med seboj, si svetujejo, pomagajo in podobno.
6