Teorija in praksa

Vem, da je prvi odgovor na dlani – ker je težko ujeti nekaj tako redkega, kot je slovenska prometna kultura. Druga težava je, da je težko določiti kulturne temelje kot take. Vprašanje je, na katere druge družbene medčloveške interakcije bi se v primerjavi lahko oprli. Kateri medčloveški odnosi so najbolj podobni odnosom v prometu? Nekateri so mnenja, da je medmrežno socialno okolje prostor, ki ga je v tem pogledu mogoče primerjati s prometom. Za računalnikom in pod psevdonimom so ljudje pogumnejši kot sicer. Podobno kot za volanom in v zaklenjeni kabini. Mimogrede, če pomeni nakup večjega, močnejšega, športnejšega avtomobila blaženje v duši nakopičenih kompleksov, jih moram imeti sam ogromno, saj se resnično raje vozim v močnih in hitrih avtomobilih kot v počasnih s slabo lego na cesti. Za realno in internetno okolje pa je pomembno tudi to, da tako na cesti kot na medmrežju lahko ob pretiravanju naletiš na moderatorja, kar pa predstavlja nekakšen konec igre.

Vendar pa od primerljivega okolja hočemo še več kot zgolj to, da posamezniku ponuja določeno mero izolacije in neprepoznavnosti. Drugače: če v vrsti pred blagajno, ko nekdo pred nami do onemoglosti zavlačuje, še nekako zadržujemo nejevoljo in komentarje, jih za volanom v podobni situaciji spustimo na plano. Je razlog za razliko zgolj v varni in zaklenjeni kabini? Zakon je uredil pravila vključevanja in prednosti, kdaj je treba spustiti pešca na zebro in drugih pravil. Kršenje bi lahko jemali za nekulturo, a to je preveč preprosto in na prvo žogo. Kultura je več kot zakon. Še promet sam je več kot zakon, saj se na cesti nenehno dogajajo stvari, ki se rešujejo "dogovorno", in prepričan sem, da se jih brez nesreč reši veliko več kot z nesrečami.

Se jih pa zagotovo v bolj kulturnem ozračju ugodno reši več kot v nekulturnem. Pravila vožnje so bolj ali manj enaka po vsem svetu, "dialog" med vozniki na cesti pa je v različnih okoljih zelo različno bogat. V Kamerunu sem z vozniki okoli sebe "komuniciral" drugače kot na primer v Kanadi, četudi sem vozil po enakih cestnoprometnih pravilih. Tovrstna komunikacija, ki presega zakonske okvire, bi že lahko bila osnova za sondiranje prometne kulture na posameznem področju.

Glede na to, da je Slovenija bogata tako z narečji kot običaji, ima že po tej plati velik kapital za barvite odnose med ljudmi. Tudi na cesti. Prepričan sem, da ne nujno slabega. Prav tako sem prepričan, da ima za komunikacijo med ljudmi, na cesti in izven nje močno slabšalen vpliv to, da živimo v času in družbi, ki z lopovi ne opravi tako, kot si zaslužijo, da postaja pogovorni jezik vedno bolj surov, da se težava neplačanih delavcev reši tako, da se jih izžene iz države in da se volitev udeleži manj ljudi kot resničnostnih šovov. Vprašanje, na katero bi torej z raziskavo želeli odgovoriti, je potemtakem, kje v Sloveniji je Kamerun in kje Kanada.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.