Prvi mercedes z dizlom

Avtomobil je bil plod razvoja, ki se je v dvajsetih letih začel z razvojem novega šestvaljnega dizelskega motorja za tovornjake, ki so ga počasi izpopolnjevali, da se je v začetku tridesetih let že zavrtel do 2000 vrtljajev na minuto.

V slepi ulici

Na izkušnjah z njim so razvili tudi prvi preskusni motor za osebni avtomobil, 3,8-litrski šestvaljnik, ki je pri 2800 vrtljajih na minuto zmogel moč 61 kW (82 KM), vendar je bil zaradi vibracij neuporaben. Sledilo mu je še nekaj preskusnih motorjev, med njimi tudi vodno hlajeni dizelski trivaljnik s 22 kW (30 KM), ki so ga leta 1934 poskusno vgradili v model 160 V. Šest prototipov v limuzinski in kabrioletni izvedbi so poimenovali mercedes-benz 175 D in jih preskusili, vendar se je kmalu izkazalo, da tudi ta motor povzroča preveč neobvladljivih vibracij. Še isto leto so štiri prototipe 175 DX opremili s 26-kilovatnimi (35 KM) štirivaljnimi motorji, vendar niso dosegli želenih rezultatov.

Drugačen pristop

Novembra so obupali in iz zaloge potegnili preskušeni šestvaljni motor za tovornjake. Za uporabo v osebnih avtomobilih so mu vzeli dva valja in mu delovno prostornino zmanjšali na 2,6 litra. Z Boschevo vbrizgalno črpalko s posebnimi vodi do štirih šob so izboljšali tudi sistem izgorevanja, ventili pa so že tako ali tako bili na vrhu motorne glave, kar je bilo takrat sicer še precejšnja novost. Ročična gred je bila pritrjena s petimi krogličnimi ležaji, zato so uspešneje krotili vibracije in povečali vrtljaje. Kompresijsko razmerje v valjih motorja je bilo 20,5:1, pri 3200 vrtljajih pa je zmogel največjo moč 33 KW (45 KM). Inženirji so z njim dosegli zastavljeni cilj.

Ljubljenec taksistov

Mercedes-benz 260 D (serije W 138) je z novim motorjem porabil 9,5 litra goriva na 100 kilometrov, z enim polnjenjem posode za gorivo prepotoval 450-500 kilometrov ter pri tem dosegel največjo hitrost 90 km/h. Jeseni 1935, še pred uradno predstavitvijo, so kupcem dostavili že 170 avtomobilov, ki so se s poceni vzdrževanjem, robustnimi, trdoživimi in za tiste čase varčnimi motorji ter prostorno karoserijo hitro priljubili predvsem taksistom, saj so zadnji taksiji mercedes-benz 260 D po ulicah nemških mest menda vozili še v petdesetih letih. Navadni vozniki so bili nad njim sicer manj navdušeni, saj niso bili tako živahni, kot modeli z bencinskimi motorji. Ob prenovi leta 1937 so prvotni limuzinski različici dodali še dvo- in štirivratne kabriolete in jih do leta 1940 izdelali okrog 2000.