Dnevne luči rešujejo življenja

In kar je bilo najbolj grozeče – očitno me njegov voznik ni videl. S sunkovitim manevrom na levi pas sem ga uspel obiti. Na srečo nihče ni pripeljal nasproti in na srečo je imel testni avtomobil dovolj športno podvozje, da me ta manever ni stresel s ceste.

Streslo pa je mene. Bil sem razpenjen. Razpizden, če povem bolj natančno. "Prasec, za to bi si zaslužil 30 let zapora za poskus naklepnega umora," sem vpil v ogledalo in skozi okno še dolgo molil sredinec, namenjen tovornjakarju, ki me ni opazil. Potem, ko je adrenalin popustil, ko se mi je pena okoli ust posušila in so možgani spet začeli delati, pa sem opazil. Sploh nisem imel prižganih luči. Tovornjakar ni bil prav nič kriv! V ožarjenem dnevu sem pripeljal iz sence dreves z neprižganimi lučmi na zelo temnem avtomobilu. Ni čudno, da me ni videl. A kako je to mogoče, da nimam prižganih luči? Saj smo leta 2010. Avtomobili so tako polni elektronike, da bodo kmalu potrebovali še en motor, da bo z elektriko oskrboval vso kolobocijo v njih, jaz pa nisem imel avtomatsko prižganih luči. Je to res mogoče?

Danes mi večina avtomobilov ne pusti narediti niti samomora, če bi se želel neprivezan zaleteti v zid. Čeprav je avtomobil kupljen stroj, ki bi moral upoštevati voznika, me v uporabo varnostnega pasu prisili z neznosnim piskanjem, pa čeprav nepripet ne morem nikomur povzročiti nobene škode. Pusti pa mi, da povsem brez opozorila vozim z neprižganimi lučmi in ogrožam sebe in druge. Z grozljivim piskanjem opozarja, če pustiš luči prižgane, pa čeprav pri tem nihče ne umre, ne opozori pa na neprižgane. In to danes, ko avtomobili prevzemajo zavore, menjalnik in celo volan. Neumno!

Spomnim se smiselne gonje proti francoski namestitvi hupe pred desetletji. Francoski proizvajalci so na koncu popustili pod težo logičnih argumentov in iz drobne ročice ob strani stikalo za hupo prestavili na volan. Pri dnevnih lučeh pa kot da ni nikomur mar. Res je, da zakon omogoča, da v nekaterih državah sveta podnevi ni potrebno voziti z lučmi. A kaj me to zanima, saj v nekaterih državah na cesti tudi ni potrebno početi marsičesa drugega. In obratno je zakonitih veliko neumnosti, mene pa med vožnjo zanima predvsem, kar je varno.

Na motociklu me vozniki vsakodnevno spregledajo, pa čeprav imam vedno prižgane dolge luči in če je le mogoče, čim bolj odprt izpušni sitem. In da ne bo pomote, ne gre za to, da me ne vidijo pri vrtoglavih hitrostih, ne, kljub svetenju in hrumenju me ne opazijo pri 50 kilometrih na uro v naseljih. In ne le tisti "invalidi", ki ne vedo za vzvratna ogledala, ampak celo tisti, ki mi vozijo nasproti. Ljudje s(m)o pač butasti in zmotljivi in zato me noben avtomobilski proizvajalec ne bo prepričal, da je voziti z ugasnjenimi lučmi bolj varno kot z izklopljenim ABS-om ali ESP-jem, ki sta praktično postala obvezna oprema.

A dnevne luči niso edina "elektronska" neumnost v sodobnih vozilih. Avtomobili, ki ob vsej elektronski navlaki nimajo dnevnih luči ali jasnega opozorila, da te niso prižgane, so tako butasti kot potovalni računalniki nekaterih (predvsem francoskih) vozil. Izračun razdalje, ki jo še lahko prevozimo z gorivom, namreč v teh na zadnjih petdesetih kilometrih preneha delovati. Kar pomeni, da deluje tam, ko ga ne potrebujemo, izključi pa se tam, ko njegova funkcija postane smiselna. Ejejej!

P. S. Za sredinec, pokazan tovornjakarju, se iskreno opravičujem. To ni bilo prav! Pokazati bi ga moral razvojnikom, šefom in drugim ključnim osebam v podjetjih tistih avtomobilskih znamk, ki še leta 2010 kljub nekaj desetim tisočakom vrednim avtomobilom še vedno nočejo poskrbeti za pomembne varnostne elemente. Dnevne luči so gotovo ene izmed njih. A hvala vsaj tistim, ki so v nasprotju s sodobnimi trendi proizvedli avtomobil s čvrsto karoserijo, športnim podvozjem in neposrednim volanskim mehanizmom avtomobila, v katerem sem sedel.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.