Renault laguna grandtour 2,0 dCi - v kabini

Začenjamo šestdelno poročilo o trimesečnem spoznavanju priljubljenega francoskega karavana srednjega razreda. Testni primerek je opremljen z dvolitrskim dizelskim motorjem, šeststopenjskim ročnim menjalnikom in izrednim obnašanjem v ovinkih po zaslugi štirikolesnega krmiljenja. Bela laguna je tudi izredno bogato opremljena, z atraktivnimi 18-palčnimi platišči, panoramsko streho, navigacijsko napravo, bluetooth telefonijo, sedeži iz alkantare in drugim udobjem. V prvem od šestih delov supertesta ocenjujemo prostor za potnike in prtljago. V prihodnjih delih bomo obdelali vožnjo, opremo, povedali pikolovske pripombe (tudi dobre, ne samo slabe) popisali naše prigode s tem avtomobilom in izrazili naša osebna mnenja.

Lep, menda celo najlepši.

Lepota je sicer stvar osebnega okusa, toda laguna kljub vsemu uradno velja za najlepši avtomobil leta 2007. Tako je namreč določila žirija francoskega festivala avtomobilizma, ki jo sestavljajo pretežno veljaki arhitekture, mode, oblikovanja in podobnih "fohov". Naša mnenja o obliki lagune žiriji pritrjujejo, čeprav nismo prav zedinjeni glede zadka in maske na različicah 4control. Renaultova sporočila za javnost namigujejo tudi na lagunino prestižno/poslovno plat, a smo glede tega nekoliko zadržani. Namreč, zadnja leta prav vse znamke za svoje modele srednjega razreda pravijo, da so to premium avtomobili, in teh trditev smo v uredništvu počasi že siti. Seveda se strinjamo, da lagunina notranjost ni bistveno manj ugledna (pravzaprav je celo bolj) od tistih v trojki, a-štirici in c-ju, tudi cenovna primerjava govori močno francozom v prid, pa vendar ima nemška trojica adute, s katerimi drži svojo ceno.

Laguna ni prostorna!

Roko na srce, na trgu so bolj prostorni karavani tega velikostnega razreda. Spredaj sedimo dokaj visoko, glave so preblizu stropa. A panike ni, naj ne bo pomote, le prilagajanje višine je nekoliko vprašljivo. Sedeži se sicer pomikajo na elektriko, tudi pri sovozniku, ni pa spominske funkcije. Položaj za volanom je sicer dober, prisekan volanski obroč pa vabi k bolj dinamični vožnji.

Zadnja klop je sicer udobna, z visokim naslonjalom, tudi sedalo je dolgo, a težava je v kolenskem prostoru – nemogoče je sedeti za našim dvometrskim Alešem, za njim ne moremo odložiti niti torb. Laguna zato ni primerna za družine z najstniškimi otroci, razen seveda, če je "fotr" majhen in so majhnost podedovali tudi otroci.

Povprečna odlagališča

Odlagališča so samo povprečna. Mobilni telefon smo odlagali v pepelnik, v predal med sedežema pa denarnico in le še kakšne drobnarije, saj je zelo hitro poln. Ponuja utore za štiri škatlice za CD-plošče, a potem zmanjka prostora za vse drugo.

Predali v vratih so ozki in prekratki, da bi vanj odložili recimo revijo, ta je nato našla svoje mesto v žepih na hrbtu sprednjih sedežev. Je pa zato predal pred sovoznikom ogromen, vanj smo na primer brez težave odložili 1,5-litrsko plastenko, poleg map, navodil – predal naj bi bil tudi hlajen, ne moremo pa ga zakleniti. V predal levo pod volanom smo odlagali prometno dovoljenje in kartico magno.

Razvajeni od Renaultovih enoprostorcev pogrešamo tudi predale v tleh in pod sedeži. Pijača? Na sredini armaturne plošče je praktično držalo – škoda, ker je samo eno, saj drugega mesta za odlaganje pijače spredaj ni, zadaj pa sta dva neprilagodljiva utora za kozarca.

Je laguna družinski avtomobil?

No, Renault družinam namenja svoje enoprostorce, je pa res, da laguna spada v avtomobilski razred, ki mu vsaj pri Euro NCAP pravijo "large family cars" (veliki družinski avtomobili). Če upoštevamo to, laguna ni ravno visoko na lestvici, predvsem zaradi zgoraj omenjene neprostornosti, ki skupino potencialnih strank omejuje na voznike manjših mer.

Pa vendar, v našem uredništvu imamo manjše otroke, ki v laguni niso imeli težav s prostorom. Sicer je res, da lahko moja "tamaladva" v našem enoprostorcu brcata z nogami po mili volji, v laguni pa sta s svojimi umazanimi čevlji redno mazala v plastiko odeta hrbta sprednjih sedežev. Predvsem pa ju je v laguni motilo, da nista videla skozi stranska okna, kar je seveda težava, ki izhaja iz avtomobilskega razreda. Pogrešala sta tudi zavesice na oknih, ne pa tudi stekla na strehi.

Sicer pa lahko povemo, da so priključki isofix povprečno dostopni, nameščeni dokaj visoko, ni pa možnosti "top tetherja", torej dodatne učvrstitve sedeža z "gurtno". Aja, še to, zadaj ni bralnih lučk in mizic.

Velik, ne največji, a zelo praktičen prtljažnik

Na našem primerjalnem testu je laguna zasedla prvo mesto, skupaj z mazdo 6. Mazdin prtljažnik je sicer nekoliko večji, a tudi v laguno smo tako kot v mondea, avensisa, passata in C5 pospravili vse, kar smo pripravili za test. Laguna pa je zmagala na testu zaradi zares preprostega zlaganja zadnjih sedežev z vzvodoma v prtljažniku, ali z gumboma ob samih sedežih.

Skozi daljše obdobje uporabe smo odkrili tudi prikladnost zank, predvsem pa ne moremo prehvaliti dveh ogromnih predalov v stenah, ki smo ju redno uporabljali. Dvojno dno je pika na i – ker ni rezervnega kolesa, je prostora res veliko.

Možnosti ločenega odpiranja stekla prtljažnih vrat ne pogrešamo

Pri našem testnem primerku manjka ločeno odpiranje stekla v prtljažnih vratih – kar zadeva nas, funkcije ne pogrešamo, uporabljamo jo predvsem v avtomobilih z nadpovprečno težkimi vrati, kar pa tale laguna ni. Ravno zaradi tega tudi nismo pogrešali električnega odpiranja prtljažnih vrat – ta funkcija bi sicer v karavana takega ranga spadala, pri renaultu pa tega ni mogoče niti dokupiti. V zvezi s prtljažnikom povemo še to, da pri natovarjanju do roba lastniki plačujejo davek zaradi oblike. Namreč, steklo prtljažnih vrat se zelo položno dviga proti strehi. A kaj, ko je s prostorom vedno tako, da ga je premalo.