Renault clio TCe 90

Premišljeno reševanje težav je v kriznih časih ključnega pomena

Saj veste: ko se najbolj mudi, se je najbolje za hip ustaviti in dobro premisliti, katera je optimalna pot do cilja. Pogosto je bolj učinkovito, da ne zbezljaš, da ne zagrabiš takoj prve ideje.

Reševanje težav po liniji najmanjšega upora v današnjih kriznih časih ne prinaša višjih ciljev, v najboljšem primeru ostaneš na istem nivoju, največkrat pa pomeni nazadovanje – saj kar je enkrat najboljše, hitro postane drugo najboljše, nato tretje najboljše in kmalu pristane na repu lestvice.

Clio III je bil dober avtomobil, a se mu je zgodilo, kar se zgodi vsem, tudi najboljšim. Postaral se je, na trg so prišli boljši avtomobili.

V teh kriznih časih je težko izdelati boljšega naslednika. Inženirji so se na vsakem koraku prisiljeni odločati, koliko je še dovolj dobro, da še zadosti zahtevam po nižanju mase in po iskanju prihrankov proizvodnji. Inženirji bi tako sicer lahko nadaljevali v že začrtani smeri in "neposebni" novi clio bi bil lahko popolnoma dober, a v teh časih je za dobre prodajne rezultate treba narediti izreden avtomobil!

Če navdušiš ženske ...

Pri Renaultu so se reševanja iz krize lotiti vzorno, z glavo. Premislili so, kaj je bistvenega pomena pri nakupu malčka. Oblika! Malček mora biti simpatičen, cukrast!

Če ni oblike, ob kateri bi se ženske raznežile (da, ženske so glavne!), potem bo prodaja odvisna samo od kakovosti in cene – to pa največkrat pomeni samo solidno, ne tudi navdušujočo prodajo.

Malček, ki z obliko ne privlači, pozornost dobi samo ob začetku prodaje, na trgu zdrži le, dokler se ne pojavi novejši, bolj svež izdelek. V skrajni fazi se lahko pripeti tudi, da se kupci celo raje odločijo za starejši avtomobil. Renault je to občutil na lastni koži.

Če pa je avtomobil lep, ga kupci uvrščajo v ožje izbore tudi po dveh ali treh letih prodaje, ko se zanesljivo že pojavijo bolj zanimivi tekmeci! Kar je še bolj pomembno: če se lastnica vsako jutro ob avtomobilu razneži, mu bo oprostila tudi kakšno napakico.

Se ljudje obračajo zaradi barve?

Clio je torej lep. Moral bi navduševati predvsem ženske, a všeč je tudi moškim! Vsem nam v uredništvu, pa tudi ogromni množici, ki je med našim testiranjem z odobravanjem obračala glave! Atraktivno rdeča barva je seveda pri tem igrala pomembno vlogo, a naj povemo, da ta barva ni samo vedno sijoča, temveč tudi praktična. V teh umazanih dneh se ta clio kar ni hotel umazati! Tehnične podlage za to trditev nimamo, posebnost barve ni v kakšnem vodoodbojnem nanopremazu, a jo vseeno toplo priporočamo.

Ah, te kljuke

Clio ni samo lep, je tudi nekoliko večji. Centimetrov je sicer več, a nikar ne pričakujte čudežev, to je še vedno malček – na teh centimetrih bi lahko več prostora pričakovali le v primeru enoprostorske zasnove.

Kombilimuzinski clio bo moral s petimi vrati zadovoljiti tudi tiste bolj dinamično navdihnjene. Da bi jim prišel vsaj malo naproti, se je Renaultov vodja oblikovanja odločil za v vratni okvir vgrajene kljuke zadnjih vrat, s čimer clio vsaj deluje trivratno. Ta kljuka komu tudi ne bo všeč, a seveda se da navaditi.

Nikakor pa se ne da navaditi na utora za zapiranje prtljažnih vrat. Sta takšne oblike, da prsti takoj zdrsnejo iz njih. Zdi se, da so pri Renaultu na testiranjih bolj malo odlagali v prtljažnik. Posledica: prtljažna vrata zapiraš tako, da primeš za "pleh". A kaj bi se pritoževali, saj smo vam povedali, da se clio rdeče barve ne umaže ...

Je pa v bogatejše opremljenih cliotih za kljuke treba prijemati manjkrat kot pri večini tekmecev, avtomobil se na primer sam zaklene, ko se s kartico v žepu odmaknemo vsaj za meter ali dva. Pikolovsko pripomnimo, da so senzorji za odklepanje le na sprednjih vratih, kot predlog za poceni izboljšavo pa Renaultu sporočamo, da bi leta 2012 v tako dragem malčku pričakovali tudi osvetlitev zadnjega dela kabine.

O prtljažniku pa še tole: v podatkih izkazuje za deset litrov boljši rezultat, a tudi ta prirastek še ne prinaša bistveno boljše uporabnosti. Morda bo šla kitara lažje v prtljažnik, a za prevoz bas kitare se bo še vedno treba znajti drugače.

Odlično pet za priključke isofix!

V notranjosti clio prinaša nekaj zelo dobrodošlih novosti. Mlade mamice bodo zelo vesele, da clio po novem ponuja priključke za namestitev otroškega sedeža isofix tudi na sovozniškem sedežu. In nameščanje "stolčkov" na zadnje sedeže je po novem v cliu tako preprosto, kot bi moralo biti v vseh avtomobilih! Odlično pet za Renault!

Razmeroma nepomembna novost sta "bass reflex" odprtini v sprednjih zvočnikih. Gre za luknje na sprednji strani zvočnikov, skozi katere v prostor uhajajo nizki toni, ki se naberejo v notranjosti zvočniške škatle. Pri domačih "hi-fijih" ste jih zagotovo že vajeni, v avtomobilih pa pač ne. Z basi poln zvok se sicer da doseči še na kakšen drug način, pa vendar je tem pogledu pomembneje, da clio dejansko ponuja zelo soliden zvočni sistem – opažamo namreč, da kakovost zvoka v tovarniških zvočnih sistemih v novih avtomobilih pada!

Bluetooth, USB in navigacija (skoraj) serijski

Pohvalimo tudi Renaultovo odločitev, da navigacijski sistem in bluetooth prostoročno telefonijo serijsko ponudi že v drugem paketu opreme! Če tovarne ne bodo prišle naproti kupcem s takšnimi odločitvami, potem ne bomo nikoli dočakali praktične uporabe spletnih prometnih servisov, ki recimo lahko poskrbijo, da se s pomočjo meritev gostote prometa izognete jutranji konici – v Franciji bodo lastniki cliov to kmalu lahko začeli uporabljati, v Sloveniji pa ...

Mimogrede še to: clio svojo naprednost kaže tudi v tem, da ne ponuja vhoda za CD-je, vlogo je v celoti prevzel vhod USB. Hvalimo, mi smo CD-je tako ali tako že pozabili ... Kdo ve, koliko testnih avtomobilov je že šlo mimo nas brez te luknje?

Pa še ena multimedijska. Obvolanska stikala za nadzor zvočnega sistema so tista stara espacova, vmes so v scenicu in meganih te že nadomestili z modernejšimi. A s temi starimi ročicami ni prav nič narobe, z uporabniškega stališča so še vedno super!

Tehnika kupcem manj pomembna?

Za konec se obrnimo še k tehniki. Namenoma šele na koncu. Menimo namreč, da se kupci cliov pri izbiri najmanj ukvarjajo prav s tehnično zasnovo avtomobila, vsaj ko gre za takšne običajne različice. Verjamemo, da bo različica RS dodobra popoprana (četudi bo imela pet vrat in samodejni menjalnik) in sploh vozniško navdušujoča (Renault, ne razočaraj nas!).

No, pri takšnih običajnih različicah so vozne lastnosti v drugem planu. Clio se sicer pelje popolnoma spodobno, je pa krmiljenje takšno, da voznik premalo čuti, kaj se dogaja pod kolesi. Za užitke v vožnji so na trgu boljši izdelki.

Kar zadeva motorje pri Renaultu gredo v korak s časom - preizkusili smo moderni trivaljni bencinski motor, podprt s turbinskim polnilnikom. Všeč nam je bil, priporočamo ga, a brez pripomb ne bo šlo. Na trenutke smo od 66 kilovatov pričakovali boljše pospeške, pa tudi nekoliko nižjo porabo. Motor je precej uglajen, je pa res, da vrhunskosti Fordovega litrskega ecoboosta ne dosega.

A kot smo rekli, kupci bodo pri nakupovanju več časa posvetili izboru barve in gadgetov, za pogon pa bodo izbrali tisti motor, ki bo bolj "pri roki". Mi že lahko zapišemo, da je trivaljni turbo vreden doplačila v višini 1200 evrov v primerjavi z 1,2-litrskim štirivaljnikom, a v končni fazi bo kupec nato naletel na gluha kupčeva ušesa, ko bo ugotovil, da njegov izbrani clio že brez turbomotorja stane vsaj 12.700 evrov. In to že brez kakšnih hudih dodatkov, kot so meglenke, lahka platišča, samodejni brisalci ter tudi brez plastičnih dodatkov v notranjosti, za katere v našem uredništvu menimo, da so kičasti.

Pa naj nikar ne deluje, kot da o cliu menimo, da je drag. Ne! Tako ali tako se bo prodajal s popusti v akcijah – temu se pač trgovci danes ne morejo več izogniti.

Ob tem pa je zelo očitno, kako so majhni avtomobili tipa clio postali dragi v primerjavi z za razred dražjimi kombilimuzinami ali pa malimi enoprostorci, ki za komaj nekaj tisočakov več ponujajo bistveno več praktičnosti. Za povrhu pri racionalnih kupcih preprosto ne morejo več tekmovati z občutno cenejšimi malčki najnižjega razreda.

Ravno zato je izredna cliova oblika tako zelo pomembna in bistvena. Oblikovalec Laurens van den Acker z njo dejansko rešuje clia in s tem Renault. Dvomimo, da bo z obliko zmogel preprečiti beg racionalnežev in da bo uspel doseči nekdanje prodajne številke, a vsaj čustvene ženske bodo ostale za cliovim volanom.