Opel cascada 1,6 turbo

Pobeg na podeželsko cesto – tja, kjer bobniči v ušesih lahko uživajo ob zvokih škržatov, pišu vetra ali prijetni glasbi

Kabrioleti so nišni avtomobili, ki zaradi svojega poslanstva in prvinskosti preprosto morajo obstajati. Ponujajo nam avtomobilski pobeg od vsakdanjega stresa, hupanja počasnejšim in neodločnim voznikom in mrzličnega hitenja po vsakdanjih opravkih.

Tak pravi kabriolet, torej ne le trendovska različica s panoramsko šipo ali v najboljšem primeru premično streho, pa nas prisili narediti ovinek vstran. Nezavedno nas premami, da z njim pozabimo na natrpano avtocesto in se raje zapeljemo tja na podeželje. Med preproste ovinke, na prazno cesto in v osrčje narave, ki jo Slovenija voznikom ponuja v izobilju.

Glava se takrat spočije, bobniči v ušesih uživajo ob zvokih škržatov, pišu vetra ali prijetni glasbi, ki se ob zloženi platneni strehi zlije v celoto avtomobilskega užitka.

Čeprav bi lahko bila, cascada ni pravi avtomobilski nastopač

Že ko smo lansko poletje testirali prvo opel cascado, smo jo označili za primer kabrioleta, ki vozniku prinaša prav zgoraj opisane užitke.

Čeprav bi to lahko bila, cascada prvotno ni namenjena nastopaštvu in parkiranju na promenadah najbolj glamuroznih turističnih destinacij. V osnovi je avtomobil, ki spada na cesto in tam svojega voznika tudi najbolj učinkovito zadovolji.

Med ovinki štejejo podrobnosti. To so na toploto odporno usnje in električni služabnik, ki nam pred začetkom vožnje prijazno ponudi varnostni pas. Streha se po zaslugi hidravličnega sistema odpre v 17 sekundah tudi med vožnjo. Če zadaj ne sedi nihče, vetrna zaščita zagotavlja prijetno zaščito tudi pri avtocestnih hitrostih. Brez mreže ji bolj prijajo regionalne ceste.

Močnejši motor poudari dinamičnost podvozja, poraba goriva med devetimi in desetimi litri ni majhna

Ko je platnena streha spuščena, k takemu avtomobilu spada le globok zvok bencinskega motorja. Na prvem testu smo vozili 1,6-litrski motor s 125 kilovati, tokrat je bilo pod pokrovom motorja za njen pogon namenjenih 147 kilovatov.

Od viška moči glava zagotovo ne boli – še posebej ne v kabrioletu, kot je cascada, kjer racionalnost in porabo goriva vendarle omenjamo šele po tistem, ko iz vozila stopimo polni vtisov doživljanja asfalta iz neposredne bližine.

Če smo lani na testu s šibkejšo različico na sto prevoženih kilometrov porabili 9,4 litra, je bila tokrat poraba 9,8 litra na sto prevoženih kilometrov. Pod devet litrov poraba ni padla, ob znatnejšem izkoristku motorja tudi ni presegla enajstih litrov.

Tudi za bencinske motorje ta poraba seveda ne more biti majhna. Kljub naboru 147 kilovatov na zmogljivosti vpliva precejšnja masa vozila, kar se seveda pozna tudi pri končni porabi. Prave alternative motorna paleta pri Oplu ne ponuja, saj si tako elegantne dame z robatim dizelskim motorjem resnično ne predstavljamo.

Ne cestni rock'n'roll, temveč čustveni tango

Močnejši motor se dobro poda cascadini naravi elegantne dame, saj je z njim mogoče tudi izkoristiti vozniško napredno in prijazno podvozje z vpetjem hiperstrut iz astre GTC.

Opli se vozijo dinamično in športno, enako velja tudi za cascado. Ob večji vozniški ostrini ima njena karoserija vendarle rahle težave. Že pri lanskem testu smo omenili stresanje okvira vetrobranskega stekla, ki sicer ni zelo moteče, a vendarle predstavlja ločnico do popolnosti.

Cascadin adut je na drugi strani varnost, saj jo je nemški ADAC v njenem razredu ocenil za najbolj varen kabriolet v primeru prevračanja. Opel je v tem primeru pametno investiral v ojačitve oziroma posledično prirast kilogramov.

To seveda ni brezkompromisni roadster s pogonom na zadnji kolesi. Ne, cascada tudi s kombinacijo motorja in podvozja izpostavlja svojo prefinjenost in elegantnost. Z njo ne čutite rock'n'rolla asfaltnih grbin, temveč ujamete valček ali čustvenejši tango vse bolj pozabljenih ovinkov proti slovenskemu morju.

Čeprav opli niso premium avtomobili, cascada napada prav dražje BMW, mercedese in audije …

Cascada je najbolj premium predstavnik Oplove znamke, ki sicer bolj stavi na racionalnost in množičnost na avtomobilskem trgu. Je torej posebnica znamke iz Russelsheima, ki morda prav zaradi nepremijske narave oplov na trgu prepriča težje od pričakovanega in zasluženega.

Cascada je namreč dimenzijsko znatno prerasla svojo predhodnico astro twintop. Čeprav jo od premiumskega razreda ločijo malenkosti, dejansko ponuja resno alternativo vstopnim modelom v razred premium kabrioletov, kot sta BMW serije 3 in audi A3.

Cascada je lahko kabriolet za dobrih 30 tisoč evrov, pisan je na kožo damam

Testna cascada je stala 36 tisoč evrov in če bi ji odstranili še del dodatne opreme, bi se lahko njena cena spustila še za tisočaka ali dva.

To je ugodni cenovni razred za kabriolet z dimenzijami insignie in kakovostjo, ki se nikakor ne boji spogledovati s premium tekmeci.

Navsezadnje pa je s ceno dobrih 30 tisočakov lahko celo drugi družinski avtomobil, saj tudi njena prostorska uporabnost ni od muh. Na zadnjih sedežih z lahkoto sedita odrasli osebi, zanemarljiv ni niti prtljažnik, ki pa ni primeren za višje predmete. Zadnji sedeži se podrejo v razmerju 60 : 40, kar lahko poveča uporabnost prtljažnika.

Še največja ovira večji uveljavitvi cascade je torej Oplovo poreklo. Kdor išče premium ponudbo pri kabrioletih, jo bo morda prav zaradi njega pri cascadi uspel spregledati.