Ponedeljek, 25. 6. 2018, 4.04
6 let, 5 mesecev
Test: Škoda karoq 1.5 TSI 150 KM DSG
Iz Slovenije na Hvar: Kako dobra je nova škoda? #foto
Z novo škodo karoq smo se odpeljali do hrvaškega otoka Hvar in na poti preverili, kako dobra je ta pomanjšana različica kodiaqa, kako dopolnjuje Škodino ponudbo športnih terencev in zakaj tak avto stane krepko čez 30 tisočakov.
Poraba na testu: od 6,4 do 8,0 l/100 km
Cena testnega vozila: 36.699 evrov
Karoq ima svetlo prihodnost in s to napovedjo ničesar ne tvegamo, ker oblikovno sledi uspešnemu kodiaqu, tako velikega avtomobila s sedmimi sedeži pa vsi kupci ne potrebujejo. Karoq je že v osnovi odlično opremljen, seveda pa zato (o)cene ne moremo uskladiti s smerjo palca v tem odstavku.
Škoda je pri karoqu, enako kot Seat pri aroni, povsem po nepotrebnem uporabila zložljiv ključ, čeprav gre za "pametno" napravo in je za zagon in ugašanje motorja treba pritisniti stikalo "engine start". Zmotila nas je tudi visoka cena testnega vozila.
Karoq je pomanjšani kodiaq, ki v testni različici z dvokolesnim pogonom poudarja potovalne lastnosti predvsem na urejenih cestah. Izpolnjuje zahteve po udobnem vstopanju, višji namestitvi in dobri preglednosti nad dogajanjem v prometu, torej tisočkrat ponovljene osnovne lastnosti današnjih prodajno zmagovalnih avtomobilov SUV. Dokler ne pride do pretiranih naklonov, je s 17-centimetrsko oddaljenostjo od tal primeren tudi za vožnjo po slabših cestah.
Zgodba avtomobila
Začela se je z jetijem. Ta se je s simpatično podobo in imenom zoperstavil podobno oblikovanim vozilom, kot so berlingo, doblo, kangoo, partner in drugi, ki so s potovalnimi združevali tudi gospodarsko-tovorne funkcije. Nekaj šarma je po našem mnenju izgubil s prenovo, ki mu je odvzela dva velika in zanj prav značilna žarometa. No, ostalo mu je vsaj ime, ki ga s prihodom karoqa ni več. Da, škoda, pa kakorkoli obrnemo to škodo.
Skupina Porsche že polni dve leti odločno posega na področje kompaktnih SUV. Poleg premijskega Q2 so tu še T-roc, arona in karoq. In zadnji navedeni je med vsemi najdaljši, najširši, najvišji in postavljen na najdaljše medosje. Pravi podatki za najbolj potovalno uporabnega v omenjeni četverici.
Potovalne vrline
V notranjosti je precej stroge Volkswagnove uniformiranosti, ki vozniku in potnikom nikakor ne more škoditi. Prostorna, ambientalno prijetno osvetljena notranjost je kakovostna, dvojno klimatizirana (plus sovoznikov predal), poleg štirih velikih plastenk je prostor še za pločevinke. Nad potovalnima mizicama si lahko potnika zadaj namestita tablici in ju priključita na 220 voltov, LTE-vmesnik pa omogoča različne online možnosti.
K opremi, ki vzbudi pozornost, štejemo lučko za osvetlitev prtljažnega prostora, ki lahko postane ročna svetilka, kakršno so uvedli pri Citroënu, pa odpiranje prtljažnika z zamahom noge, kar smo prvič videli pred desetletjem pri passatu, uporabne so tudi premične obešalne kljukice. Pri dovolj preprostem odstranjevanju zadnjih sedežev je zanimivo, da sta zunanja dva ogrevana, ker se pri nameščanju ponovno vzpostavi električna povezava.
Zadnji individualni sedeži so odličen družinski dodatek, ki znatno poveča uporabnost avtomobila.
Z malce truda jih hitro in razmeroma nenaporno odstranimo iz avtomobila.
Naša poraba po 1.460 kilometrih in po treh točenjih je znašala 6,9 litra, podobno je prikazoval tudi računalnik (6,8).
Komu je namenjen?
Voznik že po uvodnih kilometrih popolnoma zaupa vozilu po zaslugi višjega sedenja v odlično oblikovanem sedežu, neposrednega in dobro oprijemljivega volanskega obroča ter usklajenega delovanja 150 bencinskih "konjev" s sedemstopenjsko avtomatiko. Pri tem vseeno lahko trdimo, da bi družina na izletih, potovalnih relacijah, zlasti pa v mestu zlahka shajala z litrskim "115-konjskim" trivaljnikom.
Močnejša, se pravi testna različica je prava izbira za dinamično usmerjene voznike in tudi za vleko prikolice. Škoda opcijsko ponuja "polavtomatsko" vlečno kljuko, ki se prikaže izpod odbijača po pritisku na stikalo. V doplačilno sploh izdatno založenem karoqu so vozniku na voljo vsi trenutno dosegljivi varnostni in napredni asistenčni sistemi.
Galerija: škoda karoq 1.5 TSI 150 DSG
6,9 litra med celotnim testom
Voznik spremlja porabo gorivo po Volkswagnovo na tri načine. Povprečna poraba se samodejno ponastavi po nekajurnem postanku in po točenju goriva, sicer pa lahko voznik pobriše dolgoročne podatke po želji. Testni karoq je pred našim prevzemom prevozil 2.300 kilometrov in povprečno porabil 9,3 litra goriva na sto kilometrov, kar nas je malo presenetilo.
No, naša poraba po 1.460 kilometrih in po treh točenjih je znašala znatno manj, in sicer 6,9, podobno je prikazoval tudi računalnik (6,8). Na relacijski vožnji zunaj avtocest s hitrostjo do 94 na uro po merilniku oziroma 90 po garminu je "150-konjski" karoq porabil manj kot 6,5 litra, pri 135 na ravnem odseku avtoceste pa potrebuje polnih osem litrov na sto. Ob 90-odstotni eko uspešnosti po računalniku trdimo, da je motor glede na svojo moč primerno varčen.
Obilica rešitev Simpy Clever olajša vsakodnevno uporabo, nekateri pripomočki pa so resnično uporabni.
V notranjosti je precej stroge Volkswagnove uniformiranosti, ki vozniku in potnikom nikakor ne more škoditi. Prostorna, ambientalno prijetno osvetljena notranjost je kakovostna, dvojno klimatizirana (plus sovoznikov predal), poleg štirih velikih plastenk je prostor še za pločevinke.
36.700 evrov je končna cena testnega karoqa z dodatno opremo, ki vsebuje kar 36 različno ovrednotenih postavk.
Kaj nas je zmotilo?
Neergonomsko upravljanje tempomata. Preprosto in logično je pravzaprav smo povečevanje oziroma zmanjševanje za deset kilometrov na uro, medtem ko so preostale funkcije (predvsem plus in minus za en kilometer ter resume) manj uporabno razmetane na konzoli levo za volanom. Ko misliš, da vse že obvladaš, se znova zmotiš z napačnim pomikom konzole.
Kot nepotrebno smo ocenili doplačilo 300 evrov za prilagodljivo delovanje radarskega tempomata do hitrosti 210 na uro, čeprav že oprema style vključuje delovanje te naprave do 160 na uro.
Od višine cene testnega karoqa se zvrti
Vendar še ne pri 85-kilovatnem Škodinem novincu, ki začenja pri dobrih 21 tisočakih, 110-kilovatni pa je slaba dva tisočaka dražji. To velja za različici z ročnim šeststopenjskim menjalnikom in dobro založeno vstopno opremo ambition. Potem se evri začenjajo vzpenjati navzgor in za testnega z opremo style z menjalnikom DSG je treba primakniti štiri tisoč evrov, kar bi moralo večini voznikov zadoščati.
36.700 evrov je končna cena testnega karoqa z dodatno opremo, ki vsebuje kar 36 različno ovrednotenih postavk. Nekdo bo izbral vlečno kljuko, ki s pritiskom stikala pogleda izpod odbijača (omogoča vleko do 1500 kg), sidrišče isofix spredaj (30 evrov), 220-voltno vtičnico (177 evrov), 18-palčna kolesa (395 evrov), tri ločene odstranljive sedeže zadaj (360 evrov), strešno okno (946 evrov), rezervno kolo (124 evrov), morda odpiranje z virtualnim pedalom (540 evrov) ... Vseh tukaj naštetih doplačilnih elementov oziroma vseh 36 skupaj pa verjetno ne bi izbral nihče. Vendar jih bo nekdo dobil, ko bo tale karoq končal testne vožnje.
Čemu klasični ključ, če je na mestu za vžig nameščeno stikalo?
Škoda opcijsko ponuja "polavtomatsko" vlečno kljuko, ki se prikaže izpod odbijača po pritisku na stikalo.