Ford S-max 2,0

Poleg razlik med motorjema in menjalnikoma lahko poročamo tudi o kakšni razliki v opremi. Čeprav gre v obeh primerih za titanium, je bila dizelska različica bogatejša za ugleden doplačilni spisek, ki ne ostane neopažen niti vozniku, niti potnikom.

Zunanjost, notranjost

Glede oblike torej nič novega. Še vedno je to C-max plus štiri decimetre v dolžino in par centimetrov v širino oziroma galaxy minus pet centimetrov v dolžino in šest v višino. Če bi me miže posadili v »maxa«, češ zdaj pa naj uganem ali je C ali S, bi ju ločil po ročni zavori. Le-ta je pri C-ju povsem običajna, pri S-maxu pa je to prav zanimivo oblikovan ročaj (od kovčka). Aja, razen če ne gre za doplačilno elektronsko stikalo, kakršno je bilo v prvem testnem S-maxu. Znova lahko pohvalimo udobno notranjost, v kateri se lahko tudi zadaj namestijo trije ta veliki. Črna barva? Tudi prav za poslovneža, ki prevaža svoje partnerje. Ali naj očka pred sosedi razkazuje nobleso in prevaža družino v črnini? Osebno rajši slišim otročaje, ki vpijejo, da je njihov »striček maks« takooo lepe barve (pa čeprav bele, ki je že nekaj časa »in«).

Vozne lastnosti

Voznikov prostor se od tistega v prvem testu razlikuje za že omenjeno ročno zavoro, ki nam je, elektronika gor ali dol, bolj uporabna od tiste na stikalo. Dodam še osebno mnenje, da bi osnovna merilnika, ki sploh nista okrogla, bolj sodila v »manj resnega« C-ja, vendar sta mi zanimiva. Minus opreme titanium je, da ne vključuje parkirnih senzorjev, niti prednjih niti zadnjih. Glede prednjih mi bodo prikimali tisti vozniki prvih espacov, ki so "glihali" prednje odbijače. Dolg nos, ki se ga ne vidi, je pred dvema desetletjema marsikomu povzročal preglavice in praznil denarnico. Lega na cesti? Za enoprostorca dobra, ampak vseeno ne tako noro dobra, kot pri prejšnjem testu, ko je bil S-max opremljen z doplačilnim športnim podvozjem. Zato pa tudi to pot pohvalimo prednja športna sedeža, ki nista vgrajena po naključju.

Zmogljivosti, poraba

Po večinskem mnenju naj bi bili v enoprostorskih vozilih v dizelskem obdobju bencinarji zapostavljeni. Temu bi kar prikimali, pa ne samo zaradi bolj varčne vožnje. Dizel je namreč s šestimi prestavami malo bolj živahen, med končnima hitrostima pa je kilometer(ček) razlike. Govorimo seveda o motorjih enake delovne prostornine. Pet prestav v bencinarju pomeni več hrupa na avtocesti, vendar samo za tiste, ki vozijo več kot 130 na uro. Testna poraba 9,4 l/100 km (na dve decimalki še malo manj) je presenetljivo pod bencinskimi normami in sploh ne pomeni, da se je treba na vrat na nos odločiti za dizla, s katerim smo na vsakih sto kilometrov porabili 1,7 litra manj. Računica mora upoštevati še nekaj pogojev, predvsem pa število v časovnem obdobju prevoženih kilometrov.

Cena, tekmeci

Fordovi prisataši, ki jih ni malo, imajo pred nakupom enoprostorca jasno sliko v glavi, saj je izbira po velikosti in po številu sedežev dovolj široka. Tekmece fordu S-maxu ne moremo iskati vsevprek med enoprostorci, ker značajsko s svojimi voznimi lastnostmi izstopa podobno kot manjši seat altea XL. Avto je namenjen bolj dinamičnim voznikom, iz podobnega testa naj bodo tudi ostali člani posadke. Tako je glavni tekmec kar hišni galaxy, s katerim si S-max deli bolj ali manj vse razen zgoraj omenjenih centimetrov v višino, drugi enoprostorci so občutno manj športni. Za dobrih 23.000 evrov se v S-maxu lahko zadovoljno pelje pet "hitrih" potnikov, katerim osnovno udobje sploh ni okrnjeno. Doplačilo za 18-palčna platišča in nizkopresečne gume pomeni še za odtenek več športa, glede parkirnih senzorjev pa priporočamo kakšno pogajalsko spretnost s trgovcem.