Dacia lodgy dCi 110

Racionalno ni nujno slabo

Krizni časi so postopek izbiranja avtomobilov povsem spremenili. Nekateri vozniki so se odpovedali redni menjavi svojih avtomobilov na dve leti in so se odločili uporabljati obstoječi avtomobil, dokler bo še vozen. Malo je tistih, ki so se avtomobilu uspeli odpovedati, Slovenci se v tem pogledu precej razlikujemo od zahodnejših Evropejcev, v Sloveniji avtomobile dejansko potrebujemo. Nekateri se odločijo za rabljen avtomobil, toda v dobi popustov in modernih finančnih produktov so rabljena vozila racionalno gledano precej manj zanimiva, kot so bila pred leti.

In če smo še do pred nekaj leti kupovali s čustvi, se danes odločamo racionalno – v teh kriznih časih se mnogi kupci novih avtomobilov iz prodajnih salonov z novim avtomobilom odpeljejo z zavedanjem, da glede na denarne zmožnosti drugače ni šlo, ter ne več z nasmeškom na obrazu in srečnimi fotografijami.

A racionalno ni nujno slabo. Tudi danes se pri kupovanju z glavo za enako vsoto denarja da kupiti zelo različna vozila, tudi takšna, ki lahko uspešno zadovoljijo naše potrebe.

Nizkocenovne trgovine, letalski prevozniki, avtomobili ...

Racionalni nakupi so pogosto povezani z nizkocenovnimi izdelki. Kupujemo v nizkocenovnih trgovinah, letimo z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, kupujemo nizkocenovne izdelke blagovnih znamk v lasti trgovin.

Seveda je bilo povsem logično, da se bodo slej ko prej pojavili še nizkocenovni avtomobili. Bodisi kot nizkocenovni modeli (kot v primeru rapida, toleda, 301 in C-elyseea) bodisi kot nizkocenovne avtomobilske znamke (Dacia, na vidiku je vsaj še Volkswagnova nizkocenovna znamka).

In kaj pomeni nizkocenovno? Posploševati je težko, a najbolj pavšalno lahko zatrdimo, da nizkocenovne znamke do nizke cene pridejo tako, da ne razvijajo ničesar novega. Uporabijo že znano, malo premešajo sestavine, vsebino zapakirajo v drugačno "embalažo" in ponovno ponudijo.

"It will do the job!"

Tokrat preizkušeni lodgy svojo "reciklirano embalažo" na pogled dobro skriva. Seveda še ne gre za avtomobil, ob katerem bodo ljudje vzdihovali, pa vendar je kljub povsem škatlasti obliki prav zanimiv. Vsej če sodimo po odzivu treh naključnih in med seboj nepoznanih mimoidočih moških, ki so se nas v času testiranja upali ogovoriti. Prav vsi so se strinjali, da je za to ceno prav čeden.

Ja, ceno so prav vsi poznali. Vsi so vedeli tudi, da ponuja sedem sedežev, in vsi so dajali vtis, da si resnično želijo, da bi lodgy uspel zadovoljiti njihove družinske potrebe (ja, hitro smo dojeli, da so "fotri").

Jasno, če imaš štiri otroke ali še kakšnega več, v poplavi avtomobilov na trgu zelo težko najdeš primeren avtomobil. Seveda so na voljo kombiji, a ti s cenami nad tridesetimi tisočaki v resnici spadajo že v premium ponudbo. Marsikatera družina zato izbere katerega od sedemsedežnih enoprostorcev, a zložljiva sedeža sta v dno prtljažnega prostora pospravljena zato, da bi bila pri roki, ko bi jih resnično potrebovali, ne pa za vsakodnevno rabo.

Je torej lodgyjeva dvosedežna klop v tretji sedežni vrsti prava stvar za šest- in sedemčlanske družine? No, vsekakor je pretežka, da bi jo vsakodnevno zlagali in pospravljali v garažo (ta je pravzaprav predpogoj za nakup takšnega sedemsedežnika). In ko je ne potrebujete, je ne pospravite v dno prtljažnika kot v sodobnih enoprostorcih, ampak jo le zapnete za vzglavnike sedežev druge vrste z navadno "gurtno". Neugledno!

Je zadnja klop udobna? Je!

Koliko prtljažnika ostane? Vsekakor precej manj, kot ga potrebujejo velike družine, a te se morajo tako ali tako pogosto znajti kako drugače. Recimo s strešnim prtljažnikom – pozor, strešne letve na lodgyju niso najbolj zadovoljne z nosilci iz nizkocenovnih trgovin. Kanu smo sicer uspeli prepeljati na lodgyjevi strehi, a nameščen ni bil najbolj stabilno – bo treba v nabavo originalnih pri Dacii.

Petsedežni lodgy? Če je pet sedežev res dovolj, zakaj pa ne? Prtljažnik bo v tem primeru ogrooomen!

Ureditev notranjosti? Seveda so varčevalni ukrepi občutni. Plastika je trda, ergonomija šepa, sedeži so v redu. Vse služi svojemu namenu, a nič več kot to.

Varčevanje se močno pozna tudi med vožnjo, kjer lodgy ne more skriti nizkocenovne gradnje karoserije. Zmogljivosti, poraba? Ne hvalimo, ne grajamo, marsikatero slabost odpustimo.

13000 evrov za 7-sedežno vozilo je še vedno poceni

To je to, za ta denar. Toda kolikšen sploh šteje lodgy ? Vsi vemo, da za ceno 9500 evrov, kolikor stane najcenejši lodgy, dobite lodgyja, s kakršnim se ne da shajati. Pa skonfigurirajmo takšnega, s kakršnim bi lahko.

Torej, hočemo sedemsedežno dacio, osnovna oprema takoj odpade, ampak tako ali tako brez električnih stekel, radia, potovalnega računalnika … ne bi želeli biti. Torej, tretja sedežna klop lodgyja podraži za tisočaka. Smiselno.

Hočemo, da je volan nastavljiv po višini – moral bi biti tudi po globini, a v uredništvu smo prav vsi našli zadovoljiv položaj za volanom. Hočemo po višini nastavljiv sedež – naše žene si praviloma sedež nastavijo višje. Prišteli smo 190 evrov.

Hočemo radio z USB-jem, saj smo leta 2012! Hočemo bluetooth! Hočemo klimo! Plus 750 evrov.

Navigacija? 400 plus 100 evrov za zemljevide. Preveč, črtamo!

Prtljažni rolo? Seveda.

Parkirni senzorji? Nujno, lodgy je ogromen! Tudi spredaj bi jih potreboval!

Omejevalnik hitrosti? Z omejevalnikom je tako: da ne greš prehitro, pomaga že tempomat – nastaviš tistih petdeset in se tako hitro tudi pelješ. Omejevalnik pa te samo umirja, vse drugo še vedno delaš sam. Pa vseeno – stane 60 evrov. Je vredno nakupa? Je, dovolj, da vas enkrat reši kazni za nekaj prekoračenih kilometrov, pa ste denar prinesli notri. Toda, kako da ni na voljo tempomat?

Pokrivalo prtljage? Se hecate? To je nujnost. Sto evrov.

Kit za popravilo ali pravo rezervno kolo za 50 evrov? Če se veliko vozite po makadamih (in lodgy je za to zelo primeren), vsekakor vzemite pravo rezervo.

Lahka platišča. Tristo evrov. Okej, dajte. Zagotovo pa ne bomo varčevali pri gumah – glede na to, da so že v tovarni varčevali pri tehnični zasnovi, je pametno sicer povsem priporočljive barume ob priliki zamenjati z najboljšimi.

Meglenki spredaj, sto evrov. Naj bo.

ESP? Kaj sprašujete?!? 250 evrov.

Takšen lodgy stane 13 tisoč evrov.

Bi raje turbomotor? 14.400 evrov. Dizel? Slabih petnajst. Bi imeli preizkušeni dCi 110? Izračunu prištejte 3360 evrov!

Bi še kovinsko barvo za 400 evrov?

Najbolj v oči bode varčevanje pri varnosti

Torej, 13 tisoč evrov za bencinca, 15 tisoč za dizla. Je to veliko za avtomobil, pri katerem morate sprejeti vrsto kompromisov? Kakor se vzame. Primerljivi renault grand scenic stane po ceniku dobrih 22 tisoč evrov, s popusti, s katerimi so pri Dacii mnogo manj radodarni, pa se cena tako opremljenega scenica zagotovo spusti za nekaj tisočakov. Lodgy je torej kakih sedem, morda šest ali celo pet tisočakov cenejši.

Pa vendar se je ob tem treba zavedati, da se z nakupom lodgyja ne odločite samo za tehnično manj dovršen, manj udoben in manj mikaven avtomobil, ampak tudi za občutno manj varen avtomobil – Euro NCAP lodgyja sicer še ni "zaletela", pa vendar v tovarni pričakujejo oceno komaj tri zvezdice. Vas moramo spomniti, da je scenic ocenjen s petimi in da je Renault eden vodilnih na tem področju?

V premislek, kaj nam dobrega prinaša nova Renaultova tehnika, pa velja omeniti še ceno vzdrževanja. Servisi do 120 tisoč kilometrov so pri preizkušenem lodgyju skoraj šeststo evrov dražji kot pri scenicu s svežim dizelskim motorjem. Seveda podatka nista povsem primerljiva, a sodobna tehnika vsekakor gre tudi v smer nižjih stroškov uporabe.

Na lodgyjevo ceno je torej treba gledati bolj celovito, a kaj, ko nam ti krizni časi tega pogosto niti ne dopuščajo. Naj bo tistih nekaj tisočakov več za renaulta še tako "racionalnih", jih je vendarle treba od nekje vzeti. In to je voda na lodgyjev mlin!