Villa d'Este 2009 - Zgodovina, kategorije, žirija

Začetek

Preden se z miško zapodite v galerijo čudovito ohranjenih oziroma restavriranih lepotcev, nekaj o zgodovini vsakoletnega dogodka, ki poživi sicer zaspane obale jezera Como. Petični ljubitelji pločevine so se na dvorišču prestižnega hotela Villa d'Este prvič zbrali pred osemdesetimi leti in takrat so stvari izgledale nekoliko drugače. No ja, veliko drugače. V nasprotju s poznejšimi leti in sedanjostjo, ko se na "travci" pred hotelom bohotijo oldtimerji, so bile oči, predvsem pa misli organizatorjev in sodelujočih uzrte v prihodnost. To pomeni, da so se vsakoletno zbirali lastniki takrat najmodernejših in za tiste čase najbolj drznih avtomobilskih kreacij.

Vzponi in padci

Sicer pa je zgodovina tega zanimivega dogodka ravno tako burno vzvalovana, kot je razgibana pločevina najimenitnejših udeležencev. Prvič je takrat še svežo tradicijo prekinila druga svetovna vojna, kar je pomenilo devetletno estetsko sušo in tudi ob vrnitvi dogodka na dvorišče hotela Villa d'Este se je le ta zaradi krpanja povojne Italije odvijal le vsaki dve leti. Ponoven šok so petični razkazovalci svojega premoženja na štirih kolesih doživeli leta 1951, ko je bil Concorso d'Eleganza pokopan za kar dobra tri desetletja. Organizatorji uradnega razloga nikoli niso podali.

Povratek med žive

Ponovna oživitev na isti lokaciji je sledila leta 1986, ko je prišlo tudi do pomembnega preobrata. Najmodernejša vozila so zamenjali oldtimerji in tako je ostalo do leta 1998, ko so organizatorji zopet dvignili roke in dejali, da se ne gredo več. Izgledalo je, da je razkazovanja žlahtne pločevine ob jezeru Como za vedno konec.

BMW s posluhom za eleganco

Bavarci so Concorso d'Eleganza Villa d'Este leta 1999 vzeli pod svoje organizacijsko okrilje in tako rešili dogodek, brez katerega bi bil svet avtomobilizma nedvomno revnejši, poleg tega pa so leta 2002 poskrbeli za nekakšen poklon prvotni ideji Concorsa. Takrat je bila namreč uvedena še kategorija modernih konceptnih vozil oziroma prototipov, kjer proizvajalci iz celega sveta zopet lahko pokažejo v katero smer zre avtomobilska industrija (več o tem in fotogalerijo si lahko pogledate tukaj).

Kategorije

Seveda razstavljena vozila niso tam le za "show". Osem eminentnih sodnikov mora določiti zmagovalca iz vsake od osmih kategorij. Te zajemajo vozila letnikov od 1920 do 1970.

A - Predvojni odprti avtomobili. Elegantni kabrioleti izdelani v dvajsetih in tridesetih.

B - Zaprti avtomobili iz istega obdobja.

C - Športna vozila, prav tako istega obdobja.

D - Izključno prestižna vozila, večinoma iz poznih štiridesetih in petdesetih,

E - "Čistokrvniki" iz Modene. Sem poleg uveljavljenih igralcev (Ferrari, Lamborghini in Maserati) spadajo tudi manj znani in že dolgo časa odpisani italijanski izdelovalci športnih vozil, kot so ATS, OSCA in Stanguellini.

F - Prestižna vozila iz petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih.

G - Dirkalniki iz zgodnjih petdesetih.

H - "Italian style becomes international." Italijanski oblikovalci so postali izredno iskani v poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih, posledica pa je bila množična selitev nadarjenih mojstrov s svinčniki k mnogim ne-italijanskim znamkam.

Žirija

Del slovesa si je Concorse dobil tudi zaradi stroge in izredno kompetentne žirije. Sestavljajo jo ljudje, ki so v svetu avtomobilizma tako ali drugače že pustili svoj pečat, kriterijev pa je veliko. Posebnost Consorsa ob Villi d'Este predstavlja dejstvo, da je dejavnik, ki poleg tehnične brezhibnosti in odlične ohranjenosti k zmagi pomaga največ – lepota. Žirijo osmih med drugim sestavljajo tudi Lorenzo Ramaciotti, vodja oblikovanja pri Fiatu (prej glavni oblikovalec pri Pininfarini), Patrick le Quement, vodja dizajna pri Renaultu in Charles Lord March organizator festivala hitrosti v Goodwoodu.

Best in show

Nagrada, ki pomeni največ, je Coppa d’Oro Villa d’Este oziroma "Best in show". Podelijo jo trikrat. V soboto, ko glasujejo novinarji in povabljenci, in dvakrat v nedeljo, ko glasujejo ostali obiskovalci in tisti, ki dejansko vedo, za kaj gre, sodniki. Tokrat se je vse "poklapalo" in je vse tri nagrade (zasluženo) pobrala čudovita alfa romeo 8C 2900B, berlinetta touring, letnik 1938. Lastnik je John Shirley. Ne veste kdo je? Tudi jaz nisem in potem sem ga “pogooglal”. Možakar je (kadar ne vodi podjetja Microsoft, oziroma ga ja do pred kratkim) popoln avtomobilski fanatik z dovolj drobiža v žepu, da … ah, saj sem rekel, “pogooglajte” ga. In potem vam bo jasno, kakšni "kalibri" hodijo naokoli ob tovrstnih zborih ...

In, da ne bo pomote. Večina teh avtomobilov se na običajnih cestah znajde pogosteje, kot bi si mislili. Po pogovoru z nekaj petičnimi lastniki sem se prepričal, da gre v veliko primerih za dejanske navdušence, ki si redno mažejo roke in skrbijo za dobrobit svojih ljubljenčkov ter ne le za pozerje. Pa čeprav tudi teh seveda ni manjkalo.