Nafta, pomaranče in črni medved

Enolična "travca"

Po dvesto kilometrih te čudovite kulise je človeku postane vseeno za zeleno travco in lepe oblačke. In ravno, ko tole pišem (flexovo vzmetenje razvaja z mehkobo, zato brez težav lahko pišem na poti) smo zapeljali mimo prve naftne vrtine. Črne spake se mi zdijo fotogenične, zato ustavimo, flexa postavimo poleg in nekajkrat pritisnem na sprožilec. Vmes se čudim, kako slabo so lastniki poskrbeli za varnost , saj so vrtine popolnoam dostopne. Nobenih ograj, nobenih čuvajev, samo en kup vetra in ničesar drugega. Ampak če pomislim, kaj bom pa naredil? Napolnil tri prazne plastenke z neobdelano surovino, popacal sebe in avto, kasneje pa tekmoval v izboru za neumnost leta?

Kot otrok sem bil poreden

Vrtine sčasoma zamenjajo neskončni nasadi pomaranč in koleščka v glavi se začnejo premikati. Poizkušam se spomniti, kdaj sem nazadnje "rabutal". V osnovni šoli? Verjetno. Kot "mulc" sem se s prijatelji stalno znašal nad sosedovimi malinami, sosedovimi jagodami, sosedovimi hruškami. Igrišče, kjer sem preživel večino prostega časa je bilo ob sadovnjaku. Upreti se seveda nismo mogli, preplezali smo jo neštetokrat. Ograja je bila relativno nizka, a še vedno dovolj visoka, da je predstavljala izziv nam, raztresenim in preznojenim "pokovcem", ko smo jo polni adrenalina poizkusili kar se da hitro preplezati v vedenju, da pes čuvaj ni daleč. Še dobro, da je bil ponavadi prelen, da bi se mu dalo.

Pomaranče

Tokrat moje igrišče ni predstavljala zaplata asfalta ob šoli ampak kar cela Kalifornija. Kaj češ, zrasli smo in s tem tudi naše ambicije. In kako naj bi se uprl, pomaranč pa res še nisem rabutal, pa še ograje ni od nikoder, saj pomaranče niso nič bolje zaščitene kot naftne vrtine. Za nekaj minut sem bil spet otrok (pa čeprav izredno neodgovoren), pomaranče pa so bile najbolj sladke, kar sem jih kdaj poizkusil.

Črni medved

Kasneje isti dan si pripišem še nekaj bonus točk, ker sem s pomočjo intuicije (»usralo« se mi je) uspel najti odlično obcestno restavracijo "Black bear diner" (Porterville), ki se od tistih v filmih ne razlikuje niti za pikico. Še Jukebox so imeli v kotu. Pri hrani se nismo držali nazaj. Saj veste, ko si v Rimu …