Letališki kontrolni stolp - kakšna je varnost letališkega prometa?

Skrb za varnost letalskega prometa 29 metrov nad tlemi

Po vzpenjanju po zavitih stopnicah smo prišli 29 metrov visoko v osrednji prostor letališkega kontrolnega stolpa. Za običajne smrtnike, ki na letališču ponavadi vidijo le osrednje hodnike do vstopa na letališko ploščad, je to nedostopen prostor visoko nad letali, osebjem in podpornimi transportnimi vozili. Kupola stolpa letališke kontrole zračnega prometa je prostor, ki skrbi za nemoten potek letalskih operacij na letališču. Prostor sicer ni velik, zato pa delo ni nič manj stresno in odgovorno.

Kontrolorji zračnega prometa od tu komunicirajo s piloti letal in drugimi službami na letališču ter skrbijo za varno in tekoče odvijanje zračnega prometa na ljubljanskem letališču.

Letalski promet je statistično zelo varen, a vseeno pri mnogo potnikih že manjše turbulence povzročijo nelagodje in skrb. To se še stopnjuje v primeru slabih vremenskih pogojev. Kakšne ukrepe torej izvajajo letališke službe, da zagotavljajo varno letenje tudi med sneženjem, v megli in nevihtah?

Na podlagi usmeritev in informacij, ki mu jih posreduje kontrola zračnega prometa, pilot sprejme odločitev o pristanku!

Vremenski pogoji zagotovo vplivajo na odvijanje zračnega prometa. To so lahko nevihte, sneženje, v jesenskem času tudi megla. Čeprav so vremenski pogoji za letenje neugodni, tako letalske družbe, kontrola zračnega prometa kot tudi letališke službe skrbijo, da je tudi takrat poskrbljeno za varnost letenja – kot v lepem vremenu.

"Po natančno določenih standardih so predpisani minimumi za vzlet in pristanek na letališču. Na osnovah svojih licenc, opreme letala in opremljenosti letališča se pilot ob slabih pogojih odloči, ali bo pristal ali pa let preusmeril na alternativno letališče, kjer so vremenske razmere ustreznejše. Alternativno letališče je vedno navedeno v načrtu poleta. Enako velja za druge primere slabega vremena. Pilot se glede na vremenske pogoje in vremenske prognoze, pridobljene od pristojnih meteoroloških služb, ki jih posredujejo kontrolorji zračnega prometa, odloči, ali bo počakal na izboljšanje vremenskih pogojev za varen vzlet oziroma pristanek ali pa bo let končal na alternativnem letališču," nam je v vrhu stolpa, 29 metrov nad letališko ploščadjo, povedal Iztok Matjašec, vodja službe letališke kontrole zračnega prometa na ljubljanskem letališču.

V enakih vremenskih pogojih pa se posamezni piloti odločijo drugače. Matjašec nam je povedal, da je nedavno neko letalo po lastni izbiri zaradi slabih vremenskih pogojev vzlet prestavilo za več ur.

"V primeru neviht letala usmerimo, da se izognejo nevihtnim oblakom, saj so lahko izpostavljeni večjim tveganjem, kot na primer udaru strele. Pri tem pa je treba tudi povedati, da udar strele v letalo ponavadi ne povzroči večje škode," je dejal Matjašec.

Kakšni so normativi za letenje v megli?

Med pojavi, ki najpogosteje ovirajo letalski promet, je tudi v Ljubljani megla. Na osrednjem slovenskem letališču lahko letala pristanejo do 125 metrov horizontalne vidljivosti, ki se meri s posebnimi napravami ob stezi. Te meritve kontrolorji zračnega prometa sporočijo pilotu letala, ki se glede na podatke in svojo vidljivost odloči za pristanek ali prekinitev postopka. Vzleti so mogoči do vidljivosti 100 metrov, če se vzlet izvaja vodeno (guided take off).

Tudi če pilot steze iz zraka ne vidi, lahko pristane

Na ljubljanskem letališču so letos prenovili sistem instrumentalnega pristajanja ILS, ki pilotu omogoča pristanek tudi takrat, ko pristajalne steze iz zraka dejansko ne vidi. Sistem je funkcionalno enak prejšnjemu, le da je zdaj še bolj zanesljiv in natančen. Na njegovo delovanje zdaj tudi manj vplivajo vremenski pojavi.

"Najbolj nevarne niso nevihte, temveč sneg!"

V zgodovini letalskega prometa poznamo veliko nesreč, ki so bile povezane s slabimi vremenskimi pogoji. Toda pri nesrečah gre skoraj vedno za splet številnih dejavnikov, ki se nato sestavijo v verigo usodne nesreče. Zato tudi pri vremenskih pojavih ni mogoče brezpogojno trditi, da megla, strela ali sneg ne morejo ogroziti posameznega leta. Toda z vnaprej določenimi postopki, strogimi standardi ter tehničnimi sistemi in rešitvami ima letalski promet zagotovljeno izjemno visoko varnost.

"Letalske operacije se izvajajo pod strogo določenimi standardi. Niti v enem trenutku ne sme biti ogrožena varnost potnikov ali tovora na letalu. Standardi so postavljeni zelo visoko, najbrž celo najvišje v celotnem transportnem prometu," je zatrdil Matjašec.

"Delo v kontrolnem stolpu je najbolj stresno v času sneženja. Ko sneži, mora kontrolor zračnega prometa natančno koordinirati letalske operacije in čiščenje snega na vzletno-pristajalni stezi in drugih površinah, po katerih vozijo letala. Vzletno-pristajalna steza mora biti ves čas očiščena, v času pristanka ali vzleta letala pa na njej seveda ne sme biti drugih vozil," je nadaljeval vodja brniške službe letališke kontrole zračnega prometa.

Vzletno-pristajalno stezo letališke službe redno čistijo, pred vzletom letal v zimskem času pa zagotavljajo tudi pripravo oziroma razledenitev letal s sredstvom za preprečevanje zaledenitev letala med poletom.

Kaj pa ptice?

Ob letališčih so za varnost letalskega prometa nevarne tudi jate ptic. Če ptico med vzletom posrka v motor, se lahko motorja poškoduje ali celo odpove. Na ljubljanskem letališču imajo posebno službo, ki skrbi za zaščito pred pticami. Ta opravlja redne preventivne preglede voznih stez in vzletno-pristajalne steze. Pri tem lahko uporabijo tudi pirotehnična sredstva, ki jih preplašijo. Pojavnost ptic na letališču tudi redno spremljajo in analizirajo.

Kontrolor dela neprekinjeno največ tri ure, nato uro počiva

Ljubljansko letališče seveda ne spada med največja evropska letališča, obenem smo vrh kontrolnega stolpa obiskali v dopoldanskih urah, ko prave gneče še ni bilo. Delala sta dva kontrolorja. Eden kot izvršni kontrolor zračnega prometa, drugi kot koordinator. Ob povečanem prometu se jima pridruži še kontrolor zemeljskega prometa, ki usmerja letala samo po tleh.

Na ljubljanskem letališču trenutno dela 20 kontrolorjev zračnega prometa, ki v triizmenskem ciklusu delajo neprekinjeno 24 ur na dan vse dni v letu. Izmene trajajo od sedem do deset ur, prilagajajo pa jih potrebam zračnega prometa. Letališki kontrolor zračnega prometa lahko aktivno neprekinjeno dela največ tri ure, čemur sledi ura obveznega počitka.

"Odgovornost kontrolorjev zračnega prometa je velika. Različen pa je način dela. Letališki kontrolor zračnega prometa spremlja letala, ves čas jih spremlja in gleda. Odločitve sprejema na podlagi informacij in glede na tisto, kar vidi iz kontrolnega stolpa, priletni kontrolor zračnega prometa pa na podlagi položajev letal na radarskem zaslonu," je delo v letališkem kontrolnem stolpu opisal Matjašec.

Pred kontrolorjem je takoimenovani strip board z lističi, ki predstavljajo posamezna letala. Levi lističi so aktivna, desni pa prihodnja letala. Zelena barva označuje letala v odhajanju, rdeča v prihajanju, črna pa športna letala.

"Letalsko predznanje zaželeno, a ne nujno ..."

Kontrolorja v stolpu prejmeta informacijo glede prihoda posameznega letala od priletne kontrole zračnega prometa v Ljubljani. Tako sta pripravljena na prihajajoče letalo in skladno s temi informacijami usmerjata druga letala, ki so v njuni pristojnosti. Ključ uspešnega dela kontrole zračnega prometa je v pozornem spremljanju prometa ter hitrem in natančnem odločanju. To velja tako za priletno kot letališko kontrolo zračnega prometa.

Tudi pri kadrovanju morajo odgovorni v kontroli zračnega prometa potrebe po novih kontrolorjih pravočasno načrtovati, saj je šolanje dolgotrajno in zahtevno. Letalsko predznanje je za delo v kontroli zračnega prometa zaželeno, ni pa pogoj za zaposlitev. V sklopu izobraževanj bodoče kontrolorje zato tudi seznanijo z določenimi vsebinami, ki so del izobraževanj pilotov (navigacija, letališča, metereologija, zmogljivosti letal …). Vendar ne z namenom, da bi izdajali navodila, kako upravljati letalo do pristanka, temveč zaradi koristnosti teh znanj pri njihovem vsakdanjem delu.