Kovinski blišč puščave

Nobenih omejitev za bogate šejke

V ZAE ne vedo, kaj pomeni Euro6, ne kaj je to ozka zavita cesta, saj imajo še sredi puščave avtocesto in bencin po tudi štirikrat nižjih cenah kot v Evropi. Avtomobili velikih dimenzij in prostornin pod motornim pokrovom so zato vsakdan. In navkljub pogostim radarjem, ki strašijo skoraj na vsakem kilometru avtoceste, se prekoračitev hitrosti ne kaznuje tako striktno kot vožnja v rdečo (rumeno) luč ali vožnja pod vplivom alkohola.

Kdo si lahko privošči?

Še posebej tujci se v primerih cestnih kršitev takoj srečajo z zapori, za domačine pa je zakon nekoliko bolj mil. Tudi v primeru nesreče je kaznovan tujec, pa čeprav je ni povzročil, saj se brez njega domačin ne bi mogel zaleteti. Zato šejki, ki po praznih puščavskih avtocestah drvijo 300 km/h in več, niso nobena redkost. Konec koncev, če si lahko privoščijo prestižni avtomobil, si lahko tudi kazni.

Kralj superšportnih avtomobilov

Mohamed Bin Sulajem je človek z verjetno največjo zbirko superšportnih avtomobilov na svetu. Njegov vozni park sestavlja okoli 150 pregrešno hitrih in dragih avtomobilov. Nobeden izmed njih ni povsem serijski in praktično vsi presegajo ceno pol milijona evrov. Ferrari enzo ali FXX je tako le eden izmed desetin njegovih ferrarijev, bugatti veyron se kar izgubi med mercedesom CLK GTR in fordom focusom WRC. Njegova najljubša pa sta “lastnoročno” predelan mercedes SLK z motorjem iz modela SL 55 AMG oziroma CLK s pogonskim sklopom SLR-a in toyota land cruiser z osemsto konjiči pod motornim pokrovom.

Toyota v vsak dom

Največje terenske toyote land cruiser 100 oziroma po novem V8 lahko v Sloveniji preštejemo na prste. V Združenih arabskih emiratih je zgodba prav nasprotna in zdi se, da bi se japonski proizvajalec lahko preživel le s proizvodnjo za tržišče na koščku arabskega polotoka. Do nedavnega je namreč vsak zmagovalec vsake pomembnejše kamelje dirke dobil v dar tega ogromnega terenca. Takšnih tekmovanj pa je vsak petek nekaj deset. Računajte …

Ni vse zlato, kar se sveti

Toda blišč nas ne sme zaslepiti. Seveda ni vsak avtomobil na tukajšnjih cestah prestižni superšportnik ali še bolje “napimpan” terenec. Tako kot ni vsak prebivalec emiratov šejk. Večino jih namreč predstavlja delovno silo iz Pakistana in Indije. To so revni priseljenci brez lastnine in brez pravic, ki edini lahko v povsem vsakdanjih temperaturah nad 40 stopinj Celzija gradijo Emirate. In ti seveda ne vozijo predelanih terencev, ampak napol razpadle kamione in avtobuse. Ne glede na blišč Dubaja in Abu Dhabija so Emirati kljub vsej nafti in turizmu še vedno del Arabskega polotoka in takoj za robovi mest ter oaz še vedno del tretjega sveta.