Ceste, kjer je povprečje 10 km/h vrtoglava hitrost

Cestna srhljivka

Prizor prometa z ulic Katmanduja bolj spominja na nočno moro kakšnega prometnega ministra v civiliziranem svetu ali na hollywoodsko fikcijo kot pa realnost. Na ulici širine enega avtobusa se namreč hkrati gnete stotnija pešcev, desetina motorjev in posamezni avtomobili. Na večjih vpadnicah se število pasov po potrebi razširi za od dva- do trikrat. A kljub temu ne vidimo prometnih nesreč in še manj zastojev. Seveda na cestah Indijske podceline umira desettisoče ljudi letno, a glede na infrastrukturo in kaotičnost številni hindujski bogovi tam očitno dobro opravljajo svoje delo.

Infrastruktura izpred desetletja

Glavno mesto celo v zakotnem Nepalu premore dvopasovnico, če ne zaradi drugega, zaradi parad. Tudi če pustimo ob strani udarne jame, gladek asfalt, kupe smeti in občasno posedanje krav na cesti, se v mestu da relativno udobno peljati po asfaltni podlagi. Seveda zaradi nenehnega ogibanja nasproti vozečim avtomobilom ali begajočim pešcem in pa izsiljevanju motoristov pri vključevanju na glavno cesto o pravem ugodju ni mogoče govoriti. Vsekakor pravi šok šele čaka - na robu mesta…

Deset ur za sto kilometrov

Glavne magistralne ceste po Nepalu so na najširšem delu široke za en avtobus in običajno speljane po spektakularnih serpentinah visoko nad prepadi. V veliki meri so tudi makadamske, vsaj enkrat letno pa monsun poskrbi, da se mora vsaj del cest zgraditi na novo. Za sto kilometrov vožnje po glavnih nepalskih cestah, ob divje tvegani vožnji, običajno potrebujemo deset ur.

Drugačna pravila

Tri pravila vožnje so drugačna od naših. Prvo je seveda za Indijsko podcelino značilna leva smer vožnje. Drugo je še bolj konfuzno, čeprav je v osnovi bolj logično od našega – tudi v krožnem prometu se namreč ohranja pravilo prednosti desnega, kar v praksi pomeni, da ima prednost tisti, ki vanj vstopa. V zahodni civilizaciji bi to pomenilo velike zastoje, tukaj pa ob pomoči hupe teče vzorno tekoče. In tretje, najpomembnejše pravilo – uporaba hupe kot opozorilnega sredstva.

Kaj pomeni hupa?

Hupe ne uporabljajo zaradi jeze. Jeze namreč v budizmu in hinduizmu praktično ne poznajo. Hupa je le opozorilni znak: jaz prihajam, napravite prostor. Tako vsak opozarja drugega nase in vsi skupaj vozijo v posmeh zakonov verjetnosti. Zato je nesreč kljub kaotičnosti prometa v praksi relativno malo. Nepalski vozniki se namreč v nasprotju s svojimi zahodnimi kolegi med vožnjo posvečajo le vožnji in predvsem se v avtomobilu ne morejo zanašati na elektronske, ampak le svoje spretnosti. Vozijo namreč vozila dimenzij in zmogljivosti, ki so jim kos in ki si jih lahko privoščijo.

Naša vožnja po Nepalu

Prikaži večji zemljevid