promet
avtocesta
Ponedeljek, 12. 8. 2019, 4.08
4 leta, 8 mesecev
Vloga asistenčnih sistemov za bolj varen avtomobil
Nesreča z Gorenjske: dokaz, da je voznik v avtu hitro nemočen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,11
14
Primer utrujenega voznika: vklopljen sistem za preprečitev spremembe prometnega pasu (lane asisst) ga varuje v primeru, če bi za volanom zaspal. Ko njegove roke ne bi več upravljale vozila, bi elektronika vozilo zadržala znotraj črt prometnega pasu, zvočni signali in tresljaji volanskega obroča pa bi ga lahko zbudili in ga opozarjali.
V enem tednu sta na gorenjski avtocesti v snu dva voznika zapeljala s ceste, kljub temu pa mnogi novim avtomobilskim asistenčnim varnostnim sistemom še vedno ne zaupajo. Ti lahko preprečijo prometno nesrečo ravno takrat, ko odpovesta človeška zbranost in preudarnost na cesti.
Ta prometni znak je motil radarske tempomate, Dars ga je zdaj že umaknil.
Prejšnji teden je bila zelo odmevna naša zgodba o neusklajenosti avtomobilskih navigacij z zdaj že nekdanjimi gradbišči na slovenskih avtocestah. Na območju nekdanjih cestninskih postaj tudi danes tako nekatere vgrajene navigacije določijo hitrost 50 ali 60 kilometrov na uro in v primeru vklopljenega radarskega tempomata ter sistema za prilagajanje hitrosti trenutni omejitvi je zato avtomobil sredi avtoceste nenadoma upočasnil.
Za dodatno zmedo so poskrbeli še nerodno postavljeni prometni znaki za omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro z izvoznega kraka na nove kontrolne točke. Ti so bili obrnjeni preveč proti avtocestnim krakom, zato so jih zaznale avtomobilske kamere in sistem za prepoznavanje prometnih znakov. Dars je zdaj vsaj pri Lomu te znake že prestavil bolj v notranjost izvoznega kraka.
Še vedno veliko nezaupanja v moderne varnostno-asistenčne sisteme
Čeprav so vsi novi elektronski sistemi v avtomobilih namenjeni temu, da bi izboljšali varnost na cestah, je nezaupanja med vozniki še vedno veliko. O tem pričajo tudi rezultati tudi naše ankete v sklopu omenjenega članka, v katerem smo vas spraševali o navadah pri uporabi različnih vrst klasičnih oziroma radarskih tempomatov.
Kar 42 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da takim sistemom ne zaupa in da si želijo avtomobil obvladovati povsem sami, torej brez pretiranega vmešavanja elektronike. Slaba tretjina prisega na klasičen tempomat, ki ohranja le prednastavljeno hitrost.
Prometna nesreča na gorenjski avtocesti, ki je nastala zaradi preutrujenosti voznika.
Druga plat zgodbe: na gorenjski avtocesti v enem tednu zaspala dva voznika
Le dan po objavi našega članka se je na gorenjski avtocesti pripetila še ena v vrsti na prvi pogled nenavadnih prometnih nesreč, ki pa kažejo prav na omejitev človeškega nadzora nad avtomobilom. To je bila namreč že druga prometna nesreča tistega tedna v nekaj kilometrih, kjer je voznik za volanom zaspal in zato zapeljal s ceste. Kljub veliki hitrosti sta se obe nesreči končali brez hujših poškodb za vpletene.
Utrujenost odpravijo le postanki za počitek
Takih težav zagotovo nimajo Skandinavci, ki se na dopust v Slovenijo in na Hrvaško pripeljejo z električnimi avtomobili. Pisali smo že o lastniku tesle modela 3 iz Danske, ki je baterijo vozila do Kozine polnil petkrat. Vsakič se je ustavil za pol ure in nato nadaljeval vožnjo. Obvezno polnjenje ga je prisilo k postanku, na katerega marsikdo sicer pozabi.
Avtomobilski sistemi znajo tudi že zaznati nezbranost voznika in mu v tem primeru predlagajo počitek "za kavo".
Avtomobilska varovalka v primeru prekomerne utrujenosti, zdravstvenih težav, nezbranosti …
Druga rešitev so prav varnostno-asistenčni sistemi. Zgoraj opisan primer neosveženosti navigacijskih sistemov in nerodno postavljanje prometnih znakov je zgolj spodrsljaj v razvojnem ciklusu avtomobilov nove generacije.
Primer utrujenega voznika: vklopljen sistem za preprečitev spremembe prometnega pasu (lane asisst) ga varuje v primeru, če bi za volanom zaspal. Ko njegove roke ne bi več upravljale vozila, bi elektronika vozilo zadržala znotraj črt prometnega pasu, zvočni signali in tresljaji volanskega obroča pa bi ga lahko zbudili in ga opozarjali.
Vklopljen radarski tempomat bi v tem primeru varoval še vsa vozila pred njim. Tako bi vozilo samodejno ohranjalo varnostno razdaljo do vozila pred njim.
14