Vpliv zapore Slovenske ceste: promet iz centra na Večno pot in Tivolsko cesto

Promet v Ljubljani s Slovenske na druge ulice

Lani septembra so po končanem tednu evropske mobilnosti v Ljubljani zaprli večji del Slovenske ceste, kjer so dovolili promet le še mestnim avtobusom, taksijem, električnim vozilom in različnim dostavnim vozilom.

Sprememba prometne ureditve v prestolnici je sklenila tako imenovani notranji prometni krog. Toda če so s tem v Ljubljani dosegli znaten padec gostote prometa na tej pomembni mestni vpadnici, to za zdaj še ne pomeni, da so vsakodnevni obiskovalci Ljubljane začeli za prihod množično uporabljati druga sredstva javnega prevoza, večina prometa se je očitno le razporedila na druge mestne ulice in ceste.

Po Slovenski cesti še vedno veliko avtobusov, vse več taksijev …

Kljub zaprtju pa dnevno, po podatkih poslovne enote Prometna oprema in signalizacija, ki jo v sklopu javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice vodi Peter Dernič, po Slovenski cesti v obe smeri še vedno vozi več tisoč vozil. Lani jeseni so po zaprtju tam zabeležili več kot pet tisoč vozil dnevno.

Med temi je bilo največ osebnih avtomobilov (taksijev) in avtobusov, dostavnih kombijev pa le za peščico.

Promet na Slovenski ulici je upadel za okrog tri četrtine

Podatki kažejo, da se je promet na Slovenski cesti vseeno močno zmanjšal. Takoj po zaprtju se je lani tam promet zmanjšal od 60 do 75 odstotkov, še najbolj na delu ceste bližje severni ljubljanski obvoznici.

Promet je posledično upadel tudi na Dunajski cesti, ki izhaja prav iz Slovenske. Tam je lani jeseni promet padel od štiri do pet odstotkov dnevno.

Zaprtje Slovenske ceste vplivalo na večji promet na Večni poti in Tivolski cesti

Veliko več prometa pa je bila zato takoj po zaprtju Slovenske ceste deležna Tivolska cesta. V primerjavi med majem in oktobrom 2013 se je tam promet (odvisno od smeri vožnje) povečal od 15 do 18 odstotkov, v primerjavi med septembrom 2013 in oktobrom 2013 pa od devet do 11 odstotkov.

Precej bolj obremenjena je v zadnjem letu postala tudi Večna pot. Ta je, tudi zaradi uvedbe rumenega voznega pasu na Celovški cesti, postala nadomestna vpadnica iz smeri Kosez proti središču.

Na Večni poti se je promet že pred slabim letom povečal od tri do šest odstotkov.

Za celotno leto po zaprtju Slovenske ceste Derničeva ekipa še ni dobila celovitih podatkov in opravila celoletne primerjave.