Motoristi, pazite ...

Pomladansko obdobje je namreč precej nenaklonjeno motoristom iz vrste objektivnih (cestišče, neizpravna vozila, drugi udeleženci v prometu) in subjektivnih razlogov (nepripravljenost, neizkušenost, objestnost). A s poznavanjem pasti na cesti, napak drugih voznikov in svojih napak se temu lahko v veliki meri ognemo. In preživimo!

Nevarne ceste skrivajo pasti

Že sama cesta skriva spomladi bistveno več pasti kot poleti saj je asfalt hladnejši in zjutraj v zatišnih legah lahko tudi vlažen ali celo poledenel. Po drugi strani je na cestišču še veliko peska od zimskega posipavanja, ki predstavlja za motoriste smrtonosno past. Tudi kakšne velike luknje, ki so nastale preko zime so za enosletno vozilo zelo neugodne. Za dodatna presenečenja in ovire pa poskrbijo še popravljalci cest, ki s pomladjo začnejo opravljati svoje delo.

Ne sedimo na nepripravljen motocikel

Seveda pa ni težava le v zanemarjenih cestah, ampak tudi v zanemarjenih motociklih. Če smo naše prevozno sredstvo slabo prezimili, lahko ob prvih pomladnih vožnjah doživimo kakšno "neposlušnost", ki je na motorju še posebno nevarna. Zato priporočamo pred sezono kratek servis, za lastno varnost pa je nujno, da preverimo vsaj količino olja, tlak v pnevmatikah, napetost verige in zavorni sistem.

Spomladanska površnost avtomobilistov

Vozniki avtomobilov v začetku motociklistične sezone še niso navajani motorjev. Preko zime se večinoma odvadijo gledanja v vzvratno ogledalo in vključevati smernike pri spreminjnju smeri. Še posebno nevarna je "lenoba" avtomobilstov pri zavijanju na prednostno cesto, ko se velikorat ne zavedajo, da so pospeški motocikla bistveno večji kot avtomobilski in da je zato potrebno večkrat pogledati ali je pot prosta.

Objestni avtomobilisti sejejo smrt

Sekanje ovinkov je še posebno problematično pri avtomobilistih, ki si po zimski sezoni želijo večjih hitrosti, obenem pa ne obvladajo dovolj svojega vozila, da bi upali peljati skozi zavoj po svojem pasu. Vsa ta dejanja, čeprav se večina tega ne zaveda, spravljajo motoriste v kritične situacije in celo smrt, saj ima nagnjen motocikel v zavoju bistveno bolj omejene manevrske sposobnosti. O smrtonosnem prehitevanju avtomobilistov in celo tovornjakarjev "v škarje" raje sploh ne izgubljamo besed.

Pazi se nepremišljenih kmetovalcev

S pomladjo se začnejo tudi kmečka opravila, kar pomeni, da se na cestiščih pojavlja blato in za nepreglednimi ovinki bistveno počasnejša vozila (na primer traktorji). Prav tako s traktorji nemalokdaj upravljajo vinjeni ali mladoletni vozniki, ki seveda pomenijo veliko tveganje za hitre in slabše vidne motoriste. Toda tovrstne pasti se ne skrivajo le na cestah, ampak tudi v gozdovih kjer se postavljajo žične ograje, da omejijo pašnike ali da kar direktno omejujejo prehod voznikom. Prejšnji teden je zaradi tega v Italiji umrl enduro motorist Marco Badiali, ki je izkrvavel zaradi namerno postavljene bodeče žice. Zato tovrstni slovenski "skrbniki narave" ne pozabite, da bo postavljalec take smrtonosne pasti za motoriste in kolesarje lahko obsojen za umor.

Motoristi moramo skrbeti zase

A če bomo čakali na dvig slovenske (vozniške) kulture, bomo motoristi medtem verjetno že izumrli - zato mora vsak na svojo glavo paziti sam. Ključna za zmanjševanje objektivnih nevarnosti sta predvidevanje in vožnja z rezervo pri hitrosti in v nagibu, da se lahko rešimo iz še tako nepredvidene situacije. Večina ima motocikel zato, da se premika hitreje kot z avtomobilom, vendar lahko to počne pametno in preudarno. Motoristi se moramo zavedati, da nas pri previsoki hitrosti tudi najbolj dobronameren in previden voznik ne bo mogel pravočasno opaziti in da je vsak, ki objestno divja skozi naselja sam kriv, če bo ostal brez glave ali če bo pokosil kup otrok. Prav tako tudi za motoriste velja, da je sredinska črta tam z razlogom in da si bomo sami krivi, če nam nasproti vozeč tovornjak odbije glavo, kadar vozimo po sredini in se nagibamo preko nje.

Subjektivne nevarnosti v našem telesu

Seveda pa za pomladne pasti ne moremo kriviti le objektivnih nevarnosti ali nepremišljenih drugih udeležencev v prometu. Veliko je namreč tudi težav, ki jih ima ob začetku sezone s seboj vsak motorist. Ker so redki tisti, ki se vozijo vse leto, za večino velja, da so v začetku sezone manj psihofizično pripravljeni. Preko zime se namreč pozabi nekaj izkušenj in izgubi nekaj občutka. Pa tudi zmožnosti popolne koncentracije, ki jo zahteva vožnja motornega kolesa. Obenem tudi telo večinoma ni pripravljeno na fizične zahteve motocikla, utrujeno telo pa v kritičih situacijah reagira (pre)počasi. Obenem manj mišične mase pomeni manj tistega, kar nam drži kosti in (predvsem) glavo na telo!

Neučakanost povzroča objestnost

Dodatni problem zimskega premora je neučakanost v pomladnih dnevih. Ko si želimo čim prej nadoknaditi zamujeno in si čimprej napolniti duha s hitrostjo. Zavedati se je namreč potrebno, je prav želja po hitrosti in doživetjih tisto, kar večino pripelje do motocikla in da je danes pri blizu dvestokonjskih motorjih, ki v prvi prestavi presežejo 130 km/h (imajo pa jih šest), težko voziti počasi in znotraj omejitev.

Rešitev je dirkališče, a kje?

Lepa rešitev tega in tudi večine ostalih motociklističnih tegob bi bilo dirkališče, ki pa ga v Sloveniji še vedno nimamo. Mobikrog je postal sicer motoristom prijaznejši, a ima še vedno premajhne izletne cone. Krški Raceland in hrvaški Marof nista primerna za superšportne motocikle, Grobnik pa je večinoma zaseden, zato dobro možnost za vse naslade in tudi resne (amaterske) dirkaške preizkuse ponuja Slovenski dan 27. aprila!

Neizkušenost je smrtonosna

Še dodatni problem v začetku motociklistične sezone predstavljajo novinci. Tako tisti, ki si kupijo svoj prvi motocikel, kot tisti, ki ga v začetku sezone zamenjajo za bistevno močnejšega. Neobvladanje motorja in sebe namreč kmalu pripelje do tragičnega izida, saj le z izkušnjami lahko pravilno ocenimo zmogljivosti stroja in razmeram primerno hitrost, zmožnosti za prehitevanje in ustavljanje ter predvsem obnašanje motocikla v kritični situaciji - ko gre kaj narobe. Še posebno, če ves denar namenimo za motocikel in ne za popolno zaščitno opremo, ki jo tudi ves čas uporabljamo! Rešitev je v postopnem privajanju ali še bolje z obiskom šole varne vožnje.

Šole varne vožnje ponujajo preživetje

Toda problem večine Slovencev je v tem, da vsak zase misli, da je najpametnejši, če že ne kar svetovni prvak in da se nima kaj naučiti. Cena za tako neumno razmišljanje pa je na cesti kaj hitro zelo visoka in seveda bistveno višja od tiste, ki jo plačamo za nauke in izkušnje na primer Braneta Legana (inštruktorja AMZS na ločiškem poligou) ali BMW-jevih inštruktorjev (na logaškem dirkališču). Osnovna znanja pa lahko od inštruktorjev društva Maksi pridobimo tudi zastonj - načeloma vsako tretjo nedeljo v mesecu na parkirišču tehničnih pregledov Atos Vis v ljubljanski Šiški. Pomembni sta le želja in pamet, ki nas pripeljeta tja!