Brez zimskega spanja motoristov

Najprej nekaj "teorije"

Prvič: zimska vožnja z motociklom ni za vsakogar. Še posebej ni za neuke pozerje z vetrom v laseh in tiste, ki na cesti iščejo skrajne meje svojega stroja. Drugič: zakonska določila o zimski opremi motociklov ne vključujejo, pa vendar v sneženju ne rinimo z motorjem na cesto, čeprav za skuterje izdelujejo celo zimske gume (Sava MC32 win scoot). Tako ali tako je večji del zimskega obdobja večina cest suhih, zato se splača počakati. Z enduro motociklom z gumami z globokim profilom je lahko tudi v globokem snegu izven cestne podlage zabavno.

Kaj izbrati?

Superšportni motocikli zaradi položaja krmila in zmogljivosti pozimi niso najboljša izbira. Tudi zato ker pod tesnim kombinezonom ne moremo obleči prav veliko toplih stvari. Slečeni motocikli, kot že ime pove, v mrazu ne delujejo najbolj blagodejno. Ciklistično gledano so najboljši terenski stroji, ki jih lahko krotimo v primeru zdrsa. Načeloma pa za vožnjo v mrazu pride prav dobra vetrna zaščita, ogrevane ročice in sedež. Še bolje je imeti na takšnem potovalnem motociklu vtičnico za 12 voltov, v katero priklopimo ogrevan brezrokavnik (ali imeti spodnje perilo na baterijsko ogrevanje), ki ga oblečemo pod jakno. Oprema za motorne sani ni najprimernejša, saj je običajno preveč okorna in ni namenjena drsenju po asfaltu v primeru padca. Kaj pa preprostejše rešitve?

Nekaj preprostih trikov za improviziranje

Kolesarski "windstoper", ki s sprednje strani ne prepiha, z zadnje pa diha, je najboljše spodnje perilo, podobno zasnovo uporabimo pri podkapi. Več tankih plasti, ki ujamejo zrak, je boljših od manj plasti debelih. Tudi tu so najboljše rešitve najpreprostejše in najcenejše – uporabimo časopis, ki ga zataknemo čez prsni koš, zadrgo na jakni ali kombinezonu pa prelepimo z lepilnim trakom. Pod usnjenimi rokavicami nataknimo urarske bele, ki poskrbijo za dodatno gretje (ali pa si omislimo na primer Gloverjeve GTIwp), klasične nogavice v čevljih pa zamenjajmo s potapljaškimi iz neoprena. Prevelik vstop mrzlega zraka v čelado pri bradi lahko zamašimo z ruto ali lepilnim trakom, a pazimo, da se nam zaradi tega ne rosi vizir, oziroma ga dobro namažimo s sredstvom proti rosenju.

Kako voziti v mrazu

Ko so temperature blizu ničle, je seveda kljub suhi cesti treba paziti na morebitno poledico na mostovih, kjer vlaga hitreje kondenzira in tudi zmrzuje. Zavedajmo se, da je asfalt mrzel in ne pretiravajmo z nagibi v ovinkih, ali pa vozimo v angleškem stilu z obremenjevanjem zunanje stopalke motocikla. Prav tako bodimo pozorni na sneg, ki lahko pada z dreves na suho cestišče. Ne pozabimo: kar je v avtomobilu na spolzki podlagi obvladljiv zdrs, je na motorju najmanj obisk na urgenci.

Kaj pa ob otoplitvi?

Tudi ko se temperature dvignejo, so pozimi ceste polne umazanije, peska in mastne brozge. Predvsem pa nas vozniki avtomobilov ne pričakujejo in so še nekajkrat manj pozorni kot poleti. In še nekaj je, relativni občutek mraza zaradi hitrosti tudi pri petih ali desetih stopinjah skrbi, da nam bo hladno. Ne pozabimo se dobro obleči ali ustaviti in se vmes ogreti. Nekaj metrov potiskanja motocikla je običajno dovolj, da telo povrnemo na delovno temperaturo. Zapomnimo si, da je vožnja s premrlimi udi nevarna, saj ne omogoča popolnega nadzora in ne hitrega ukrepanja.

Najboljša rešitev …

Seveda pa je najbolje, če imamo možnost, da motor naložimo v kombi ali na prikolico in se odpeljemo proti jugu ali zahodu. Že takoj za italijansko ali hrvaško mejo imamo dirkališča s precej ugodnejšo klimo. Če zavijemo na kakšen dalmatinski otok v času, ko ne piha burja, si lahko naredimo odlično offroad turo. Še posebej, ker tam vremenu pomaga tudi zakonodaja, ki ne prepoveduje vožnje v naravnem okolju. In ne pozabimo, tudi Afrika je le poldrugi dan vožnje iz Slovenije …