Sobota, 2. 1. 2010, 14.06
9 let, 4 mesece
2010 - leto, ko bo ugasnila analogna televizija
Gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo prek antene, morajo zato do takrat nabaviti ustrezno opremo.
Predvidenih je veliko promocijskih aktivnosti
Kot so pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se je v decembru 2009 zato na šestih televizijskih programih pričelo z oddajanjem televizijskega oglasa, ki podaja osnovne informacije o prehodu na digitalno oddajanje in prednostih tega za uporabnike, prav tako pa na to temo že tečejo občasne radijske oddaje.
V letu 2010 so predvidene številne promocijske aktivnosti, kot so obveščanje gospodinjstev z zloženkami, organiziranje okroglih miz, objave v časopisih, vzpostavitev klicnega centra in interaktivnega spletnega portala ter dodatne aktivnosti ministrstva glede na kasneje izražene potrebe uporabnikov.
Gospodinstva s kabelsko ne bodo občutila prehoda
V prehodnem obdobju je v omrežju oz. tako imenovanem multipleksu A, ki ga upravlja RTV Slovenija, sicer mogoče spremljati že vrsto slovenskih programov v digitalni tehniki. Upravljalec drugega omrežja oziroma multipleksa B je družba Norkring, a njeno omrežje še ne oddaja televizijskih programov.
Prehod na sprejemanje televizijskih programov v digitalni tehniki bodo sicer neposredno občutila samo tista gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo po zraku, torej prek anten. Tisti, ki imajo kabelsko, satelitsko ali internetno televizijo, tega prehoda ne bodo občutili.
V državni strategiji za prehod iz analogne na digitalno radiodifuzijo, ki jo je sprejela vlada 12. februarja 2009, je sicer med drugim predvideno sofinanciranje nakupa sprejemnikov za digitalno radiodifuzijo za socialno ogroženi del prebivalstva.
Oddajalo se bo lahko več televizijskih programov
Digitalna prizemna televizija ali DVB-T pomeni digitalni način oddajanja televizijskih signalov. Ta omogoča, da je na frekvenci, ki se je pri analognem oddajanju uporabljala za en televizijski program, možno v digitalni tehniki oddajati več programov. Število programov je sicer odvisno od vrste kodiranja, Slovenija je izbrala način kodiranja MPEG-4, ki omogoča oddajanje od sedem do devet programov v enem multipleksu.
Na ta način bo na voljo večje število mest za oddajanje televizijskih programov, hkrati pa se bo sprostil določen del radiofrekvenčnega spektra, ki se ga bo nato uporabilo za nove storitve. Ta del spektra, ki se bo sprostil oziroma bo ostal neuporabljen po ukinitvi analognega oddajanja, se imenuje tudi digitalna dividenda.
Na prodajo bo sicer pozitivno vplival tudi že dlje časa potekajoči proces zamenjave klasičnih CRT-televizorjev z LCD-televizorji, ki ga poganjajo po eni strani uveljavljanje novih tehnologij in funkcij, na primer prikaz slike v visoki ločljivosti (HD), po drugi strani pa veliki športni dogodki. V letu 2010 bo to na primer svetovno nogometno prvenstvo.
Največji odstotni delež zavzemajo LCD-televizorji
Po ocenah Philipsa, ki ima po lastnih navedbah vodilni, okrog 40-odstotni tržni delež na slovenskem trgu LCD-televizorjev, je v Sloveniji še vedno okrog 700.000 CRT-televizorjev.
Tovrstni televizorji so sicer po navedbah Hudomalja praktično izginili s prodajnih polic. Največji, okrog 90-odstotni tržni delež tako danes zasedajo LCD-televizorji, z 10 odstotki sledijo televizorji s plazemskimi zasloni, na obzorju pa so že tudi nove tehnologije.