Nedelja, 25. 12. 2016, 21.00
2 leti, 11 mesecev
Pregled leta 2016 – TOP 10 športnih dogodkov
To so bili največji športni dogodki leta 2016
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,95
Za nami je izjemno pestro športno leto. Se še spomnite vseh velikih športnih dogodkov, ki so vas priklenili za televizijske zaslone ali računalniške ekrane? Naj vam osvežimo spomin ...
Sportalov pregled leta 2016:
- Škandali in afere leta
- Objave, ki so letos najbolj odmevale na družabnih omrežjih
- Mladi upi leta
- Pregled leta v slikah in besedi
- Športniki, bili ste nam navdih
- Presenečenja leta
Olimpijske igre (5. - 21. avgust)
Največji športni dogodek je letos potekal v Riu de Janeiru. Kljub številnim težavam pred začetkom je organizatorjem uspelo pripraviti veličastne igre. V 28 športnih panogah je tekmovalo več kot 11 tisoč športnikov iz 205 držav.
Slovenska delegacija se je iz Brazilije vrnila s štirimi medaljami. Najuspešnejše so bile ZDA, ki so osvojile 121 medalj.
Tina Trstenjak je na olimpijskih igrah v Riu Sloveniji priborila edino zlato olimpijsko medaljo.
Glavna junakinja v slovenskem taboru je bila judoistka Tina Trstenjak, ki je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila zlato medaljo. Jadralec Vasilij Žbogar je v razredu finn osvojil srebro, do tako želene olimpijske medalje pa je prišel tudi Peter Kauzer. V slalomski kajakaški preizkušnji je tudi Hrastničan osvojil srebro. Anamari Velenšek je uspeh judoistične odprave dopolnila z bronom v kategoriji do 78 kilogramov.
Spomin na vrhunce iz Ria po različnih sklopih si lahko osvežite prek spodnjih povezav:
- TOP 10 najlepših športnic v Riu 2016
- TOP 10 škandalov, ki so pretresli olimpijski Rio
- TOP 10 osmoljencev v Riu
- TOP 10 odbitih pričesk v Riu
- TOP 10 prizorov iz Ria, ki se vas bodo dotaknili
- TOP 10 rekordov v Riu
- TOP 10 senzacij, o katerih se bo govorilo še stoletja
- Rio 2016 v številkah
Paraolimpijske igre (7. – 18. september)
Olimpijski ogenj je ugasnil le za dobra dva tedna, ko se je v Riu začel nov spektakel. V drugem največjem brazilskem mestu so se 7. septembra na spektakularni slavnostni otvoritvi zbrali paraolimpijci, ki so se do 18. septembra merili v 528 disciplinah iz 22 športnih panog. Med več kot 4000 nastopajočimi je nastopilo osem slovenskih športnikov invalidov, z odličnima dosežkoma pa sta nas razveselila naša strelca.
Veselka Pevec je z zračno puško stoje v disciplini R4 v kategoriji SH2 osvojila zlato medaljo, slovenski uspeh v tej disciplini pa je dopolnil še Franček Gorazd Tiršek s srebrno medaljo.
"Nisem si niti v sanjah mislila, da se bo tako odvilo. Uspelo mi je. Še zdaj ne vem, kako. A se je izplačal ves trud, ki sem ga vložila," so bile prve besede paraolimpijske zmagovalke v Riu.
- Najsrečnejša slovenska trenerka v Riu: Tole je noro, noro, noro …
- Nesrečni zgodbi, ki sta postali zgodbi o uspehu
- Najboljša športnika invalida razkrivata ozadje in posledice kolajn iz Ria
Evropsko nogometno prvenstvo (10. junij – 10. julij)
Največji nogometni spektakel leta je gostila Francija. Prvič v zgodovini je na evropskem prvenstvu nastopilo 24 ekip, med njimi pa žal ni bilo Slovenije. Naslov je branila Španija, ki pa je presenetljivo izpadla že v osmini finala, potem ko jo je izločila Italija.
V velikem finalu na štadionu Stade de France so se pred 76 tisoč navijači pomerili domačini in Portugalci. Ti so doživeli šok že v 25. minuti, ko je zaradi poškodbe igrišče zapustil kapetan Cristiano Ronaldo. Redni del tekme se je končal brez zadetkov.
Portugalci so prvič v zgodovini osvojili naslov evropskih prvakov.
V podaljšku je v 109. minuti tekme gol zabil Eder in portugalsko reprezentanco popeljal do prvega naslova evropskih prvakov.
S šestimi zadetki je bil najboljši strelec prvenstva domačin Antoine Griezmann, Ronaldo pa se je na lestvici strelcev na evropskih prvenstvih s skupno doseženimi devetimi goli izenačil s nekdanjim francoskim zvezdnikom Michelom Platinijem.
Prvenstvo so zaznamovali tudi številni neredi in pretepi v gostujočih francoskih mestih. Pri teh so prednjačili predvsem angleški in ruski navijači, ki jim je grozila celo izključitev s prvenstva.
Finale nogometne lige prvakov (28. maj)
Milanski štadion San Siro je gostil letošnji finale nogometne lige prvakov. Finale je bil povsem špansko obarvan, saj sta se pomerila Real Madrid in Atletico Madrid. Drugič v zgodovini lige prvakov se je zgodilo, da sta se v finalu pomerila mestna tekmeca. Šlo je za ponovitev finala iz leta 2014.
Real Madrid je še enajstič postal evropski klubski prvak.
Redni del tekme se je končal z izidom 1:1, ker v podaljšku ni bilo zadetkov, pa so o zmagovalcu odločali streli z bele točke. Slovenec Jan Oblak v vratih Atletica pri branjenju ni bil uspešen, saj je prejel vseh pet zadetkov, odločilnega pa je (po zgrešenem izvajanju enajstmetrovke Juanfrana v dresu Atletica) zadel Ronaldo. Za igralca tekme je bil proglašen Sergio Ramos, strelec zadetka v rednem delu, ki je uspešno izvedel tudi strel z bele točke.
Real je tako osvojil že 11. naslov, Atletico pa je še tretjič izgubil v finalu (1974, 2014 in 2016) in ostaja še brez lovorike.
Olimpijske kvalifikacije v hokeju na ledu (1. - 4. september)
Na septembrskih olimpijskih kvalifikacijah so si slovenski hokejisti po pravi drami priborili drugi nastop na olimpijskih igrah v zgodovini samostojne države. Te bodo leta 2018 potekale v Pjongčangu, kjer se bodo risi pomerili z ZDA, Rusijo in Slovaško.
Slovenski hokejisti so poskrbeli za nov velik uspeh. Drugič v zgodovini so si zagotovili nastop na olimpijskih igrah.
Varovanci Nika Zupančiča so odločilno tekmo v Minsku igrali proti Belorusiji, dobili pa so jo po kazenskih strelih s 3:2. Zmagoviti zadetek je dosegel Rok Tičar, ki je bil proglašen tudi za najkoristnejšega igralca.
- Risi dokazujejo, da Slovenci nismo hlapci #anketa
- Nik Zupančič po uvrstitvi na olimpijske igre
- Podaljšek olimpijske evforije
Evropsko prvenstvo v atletiki (6. - 10. julij)
Amsterdam je gostil letošnje evropsko prvenstvo v atletiki, s katerega se je pomlajena slovenska ekipa vrnila z eno medaljo. V skoku ob palici je bron osvojil Robert Renner.
Celjan se za medaljo lahko delno zahvali francoskemu zvezdniku Renaudu Lavilleniju. Ta je podcenil težke razmere in se odločil, da bo začel skakati šele na višini 575 centimetrov, ko so vsi tekmeci že izpadli. Francoz se je močno opekel, saj je svojo začetno višino trikrat podrl in ostal brez uvrstitve.
Za odličen dosežek je s petim mestom v teku na 400 metrov poskrbel tudi Luka Janežič.
Evropsko prvenstvo v rokometu (15. – 31. januar)
Poljska je januarja prvič gostila moško evropsko rokometno prvenstvo. Med šestnajstimi ekipami je bila tudi Slovenija, ki pa je v izjemno močni skupini ostala brez zmage in izpadla že po skupinskem delu. Remizirala je le s Španijo, ki je v velikem finalu izgubila proti Nemčiji.
Nemci so zavzeli evropski rokometni prestol.
Nemci so se po letu 2004, ko je prvenstvo potekalo v Sloveniji, še drugič v zgodovini veselili evropskega naslova.
Svetovno prvenstvo v plavanju (6. – 11. december)
Kanadski Ontario je ob koncu leta gostil svetovno plavalno prvenstvo v kratkih bazenih (25 m). Dogodek se je v našem izboru znašel predvsem po izjemnemu, nepričakovanemu uspehu našega plavalca Petra Johna Stevensa.
Plavalec kranjskega Triglava je postal svetovni podprvak na 50 metrov prsno. 21-letnik, ki je bil najmlajši plavalec v finalu, je s časom 25,85 dosegel tudi nov slovenski rekord, za mišjo dlako pa zgrešil evropskega.
Mladinske olimpijske igre (12. – 21. februar)
Največji športni dogodek leta za mlade športnike je potekal v Lillehammerju. Približno 1100 mladih športnikov je nastopilo na 2. Mladinskih zimskih olimpijskih igrah. Merili so se v 15 športnih panogah.
Glede na slovenske nastope na mladinskih olimpijskih igrah, se za prihodnost skokov v Sloveniji ni treba bati.
Slovenska delegacija se je iz Norveške vrnila s petimi medaljami, tremi zlatimi in dvema bronastima. Mladi skakalci so dokazali, da se za prihodnost skokov v Sloveniji ni treba bati. Ema Klinec in Bor Pavlovčič sta slavila na posamičnih tekmah, zlato pa sta skupaj z Vidom Vrhovnikom osvojila tudi na ekipni tekmi. Deskar Tit Štante je osvojil bron v snežnem žlebu, alpska smučarka Meta Hrovat pa v veleslalomu.
Planica (17. - 20. marec)
Največji domači športni dogodek leta je marca potekal v Planici. Slovenski orli so na letalnici pod Poncami pripravili pravi spektakel. Peter Prevc je dobil prvo posamično tekmo, na drugi sta z Robertom Kranjcem, ki je zmagal, dosegla dvojno zmago, na zadnji tekmi sezone pa sta ponovila uspeh, le da sta zamenjala mesti.
Peter Prevc je poskrbel, da je Planica norela.
Prevc je tako sezono sklenil na najlepši mogoč način. Po Primožu Peterki je postal nov skakalni junak, ki je osvojil veliki kristalni globus za najboljšega v svetovnem pokalu. Zdravljico je po zadnji tekmi v Planici poslušal kar trikrat: za zmago, za skupno zmago v razvrstitvi poletov in za velik uspeh v svetovnem pokalu.
Največji rekreativni dogodek leta je potekal zadnji oktobrski konec tedna, ko se je v Ljubljani zbralo rekordno število tekačev. Skupaj je bilo aktivnih udeležencev skoraj 30.000.Letošnjo izvedbo je nekoliko zaznamoval nesrečni dogodek, ko so trije najhitrejši Kenijci v zaključku tekme zavili s trase in pretekli nekaj dodatnih sto metrov. S tem je po vodi splaval tudi nov rekord ljubljanskega maratona. Tekači, ki so zaradi spleta nesrečnih okoliščin zgrešili progo, so prejeli denarna nadomestila.
