Srebrni Vasilij Žbogar poskrbel za slovensko "fešto" na brazilski plaži

Pete olimpijske igre, tretja kolajna.

Šesto mesto v finalni regati je zadostovalo za ubranitev drugega mesta v skupnem seštevku. Vasilij Žbogar si je lahko oddahnil in se začel veseliti srebrnega odličja, svoje tretje olimpijske kolajne, po dveh v razredu laser tudi prve v razredu finn. "Ker si že v nedeljo nisem zagotovil kolajne, sem bil zelo živčen. En teden sem bil v modri majici drugega jadralca, a vseeno je obstajala teoretična možnost, da zapravim kolajno. Zdaj jo imam," je kljub utrujenosti od sreče sijal 40-letni jadralec iz Izole.

Strateška zmaga

Drugi najstarejši športnik v tokratni slovenski olimpijski odpravi (starejši je bil le strelec Boštjan Maček) na zadnji tekmovalni dan ni dobil le igre živcev, temveč pomembno taktično bitko. Medtem ko je predse spustil Američana Caleba Painea in že prej okronanega prvaka Gilesa Scotta, je vseskozi nadziral v skupnem seštevku nevarna zasledovalca Ivana Kljakovića Gašpiča in Maxa Salminena. S tem je ohranjal virtualno drugo mesto in ga ob prečkanju ciljne boje tudi potrdil.

Žbogarjeva zabava se je začela že na morju. Foto: Getty Images

"Vedel sem, da ne smem storiti napake na štartu. Začetek je bil dober. Znašel sem se v družbi Šveda in Hrvata. Vodilni so se odpeljali naprej, kar mi je ustrezalo, jaz pa sem nadzoroval ostale. Nisem se mogel zanašati na veter. Zanašal sem se le na tekmece," je zadnje dejanje srebrnega boja opisal Žbogar, ki je tokrat do odličja prišel po zaslugi odličnega začetka in niza stabilnih rezultatov, s katerimi je kaznoval napake mlajših tekmecev.

Počutil se je kot v Izoli

Da je blizu kolajni, je ob koncu preteklega tedna začutil po koncu fizično ekstremno napornih regat na odprtem morju. "Tisti del sem preživel. Mnogi favoriti so odpadli. V zalivu sem se počutil domače, kot bi bil v Izoli. Tu je bila hitrost jadrnice zelo nizka. Jadral sem konservativno, kar sicer ni lahko. Znova sem se zanašal na konstantnost. A delo sem moral končati še v regati za kolajne," zadovoljno pripoveduje slovenski zastavonoša z otvoritvene slovesnosti teh iger, ki je tokratno regato označil za svoje zadnje olimpijsko dejanje. O svoji jadralski prihodnosti pa namerava razmisliti na družinskem oddihu. Kdo bi si mislil – na jadrnici.

"To je bilo moje zadnje olimpijsko dejanje!" Foto: Stanko Gruden, STA

Slovenska zabava na plaži

Široko nasmejani Žbogar je na mivki plaže ob Marini de Gloria, ki jo z varne oddaljenosti "nadzira" mogočni Jezusov kip, sprejemal čestitke številnih članov podporne ekipe na čelu s trenerjem Trevorjem Millarjem, bratom Juretom Žbogarjem in fizioterapevtko Nežko Poljanšek, za katero je to po delu s Tino Maze še tretja olimpijska kolajna. V ozadju pa so vihrale tudi slovenske zastave.

Sončen dan v Riu  je namreč za obisk plaže izkoristila tudi skupina rokometnih navijačev, ki si je ob srebrni kolajni dala duška. Bila je glasnejša od številnih drugih navijaških druščin. Fantje in dekleta pa so ob tem priznali, da jim je srebrni Vasko polepšal zabavo na plaži. S pravo "fešto" so proslavili četrto slovensko kolajno na teh igrah. Prve tri so prispevali Tina Trstenjak (zlata), Peter Kauzer (srebrna) in Ana Velenšek (bronasta). A iger še ni konec …