17. februarja 1600 so v Rimu na grmadi zažgali filozofa in astronoma Giordana Bruna, ki ga je Katoliška cerkev razglasila za krivoverca.
Giordano Bruno je bil pripadnik dominikanskega reda, a je nato izstopil iz njega. Posvetil se je filozofiji in astronomiji ter kot učenjak potoval po različnih evropskih deželah.
Obstoj več svetov
Bil je zagovornik heliocentrične teorije Nikolaja Kopernika, torej tega, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Bruno je bil tudi zagovornik teorije o obstoju več svetov. Verjel je, da je vesolje neskončno in da so zvezde na nebu sonca, okoli katerih so planeti.
Oporekal je tudi cerkvenim naukom (za Jezusa naj bi trdil, da je bil v resnici čarovnik, dvomil je o Marijinem devištvu) in bil zagovornik panteizma (tj. filozofski nauk, ki enači svet z Bogom). Zaradi svojih stališč in polemičnega, prepirljivega značaja je pogosto prišel navzkriž z verskimi oblastmi – tako s protestantskimi (na primer v kalvinistični Ženevi) kot katoliškimi.
Bruno mora pred inkvizicijo
Leta 1592 so ga zaradi suma krivoverstva aretirali v Benetkah in poslali v Rim, kjer je v ječi preživel več let. Sojenje je trajalo nekaj let, na koncu so ga obsodili na smrt in ga zažgali na grmadi.
Zanimivo je, da so leta 1633 italijanskega znanstvenika Galilea Galileja zaradi podobnih heliocentričnih teorij, kot jih je zagovarjal Bruno, na inkvizicijskem sodišču obsodili na "le" dosmrtni hišni pripor.
Bolj prizanesljivi do Galileja kot do Bruna
Leta 1992, 359 let po razglasitvi Galileja za krivoverca, se je Vatikan opravičil in priznal, da je bila njegova teorija pravilna. Drugače je pri Bruno, saj je leta 2000 Vatikan obžaloval nekatere postopke med sojenjem in njegovo smrt, ne želi pa ga oprostiti krivoverstva. Bolj kot njegova znanstvena prepričanja so namreč za Cerkev sporna Brunova stališča do katoliškega nauka.