Vsi trije virusi gripe že v Sloveniji

Kot vsako leto ob tem času se tako pri nas kot tudi drugod v Evropi začenja sezona gripe, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) Republike Slovenije. Poleg akutnih okužb dihal, ki jih povzročajo predvsem običajni respiratorni virusi, raste tudi število bolnikov z gripo. V Sloveniji so te dni že zasledili vse tri viruse, ki so povzročitelji gripe: že od prej virus influence B in virus influence A/H3N2, od tega tedna pa še virus influence A/H1N1, ki je lani povzročil pandemijo. Natančnega števila obolelih v Sloveniji ne poznajo, ker pravijo, da zbiranje tovrstnih podatkov ni smiselno in potrebno, prav tako pa še ne morejo govoriti o letošnjih trendih, ker se je sezona gripe šele začela. Dobra novica: virus influence A/H1N1 se ni bistveno spremenil Za vse, ki jim omemba virusa H1N1 povzroča strahove, je zagotovo dobra novica, da se ta virus od lani ni bistveno spremenil, zato pričakujejo, da bo za večino obolelih s tem virusom potek gripe letos lahek in brez zapletov. Pri kronično bolnih, predvsem astmatikih, sladkornih bolnikih, bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, oslabljeno imunostjo ter nosečnicah in izrazito predebelih ljudeh pa obstaja možnost, da se bo gripa zapletla s pljučnico, ki jo bo treba zdraviti v bolnišnici, so še sporočili.

Potek bolezni odvisen od posameznika Sicer pa potek gripe pri vsakem posamezniku določajo predvsem njegovo zdravstveno stanje, telesna pripravljenost in zmožnost imunskega sistema, da obvlada okužbo, nam je pojasnila doc. dr. Maja Sočan z inštituta za varovanje zdravja. "Virus influence A/H3N2 povzroča načeloma težji potek pri starejših od 65 let, virus influence A/H1N1 pa pri mlajših, kronično bolnih – seveda ne pri vseh, ki zbolijo za gripo. Virus influence B izjemoma povzroči težko bolezen, običajno povzroča blažje virusno obolenje med šolarji," je še dodala.

Najboljše zdravilo je preventiva Razširjanje gripe in drugih virusnih okužb, ki se prenašajo prek izločkov dihal, zelo učinkovito preprečujejo že dobre higienske navade: pogosto umivanje rok z vodo in milom, kašljanje v rokav, izogibanje večkratnemu uporabljanju robčkov. Zlasti bolj ogroženim skupinam, to so poleg že omenjenih še starejši, otroci od 6. do 23. meseca in družinski člani vseh ogroženih skupin, priporočajo cepljenje proti gripi, ki je, zatrjujejo na IVZ, smiselno kljub že začeti sezoni gripe. Priporočajo ga tudi družinam, ki imajo dojenčke, mlajše od šestih mesecev, saj njih ni mogoče cepiti proti gripi, ter zdravstvenemu osebju in vsem zaposlenim v poklicih, kot sta policist ali gasilec, kjer bi povečana odsotnost z dela ohromela delovanje nujnih dejavnosti.

Cepiti se je mogoče v zdravstvenih domovih, regijskih zavodih za zdravstveno varstvo in v večini zasebnih ambulant. Starejši od 65 let bodo ob tem plačali samo storitev cepljenja, sedem evrov, preostali pa celoten strošek, in sicer 12 evrov.

V cepivu ni živih virusov Sezonsko cepivo ščiti pred vsemi tremi virusi in, v nasprotju z razširjenim prepričanjem, ne more povzročiti gripe; v cepivu namreč ni živih virusov, so le delci uničenega virusa, ki spodbudijo naš imunski sistem za samostojno obrambo pred gripo. Osebam, ki so se lani cepile s pandemskim cepivom ali so pandemsko gripo prebolele, prav tako svetujejo letošnje cepljenje, saj cepivo te sezone ščiti še pred dvema virusoma gripe in ne le pred tistim, ki je lani povzročilo pandemijo.

Če zbolimo, ostanimo doma Kaj narediti, če nas gripa le premaga? "Dokler je vročina visoka, bodimo vsekakor doma v postelji zaradi nas samih, pa tudi zato, da ne okužimo drugih," svetuje dr. Sočanova. Bolniki naj nikakor ne obiskujejo krajev, kot so bolnišnice, domovi za upokojence, vrtci in vsa druga okolja, kjer bi z virusom lahko lažje ogrozili bolj ogrožene prebivalce. "Na splošno, aktivnosti prilagodimo svojemu počutju. Denimo, starejšega bolnika s srčno boleznijo izčrpava že sama vročina, srce dobiva manj kisika in lahko pride do zapletov v smislu slabšega delovanja srca, motnje ritma ipd."

Koliko časa pa traja okrevanje? "Kužnost pada s trajanjem bolezni, večinoma med petim in sedmim dnevom nismo več kužni, a je treba vedeti, da so otroci kužni dlje časa," je pojasnila dr. Sočanova.