Vsestranski ognjič

Kdaj ga nabiramo? Ognjič največkrat raste na sončnih delih vrtov, lahko pa tudi po njivah in obronkih vinogradov. Oranžnorumene ognjičeve cvetove nabiramo takrat, ko rastlina cveti – od junija do septembra. Lahko posušimo celotne cvetove, lahko pa tudi same cvetne lističe in jih potem hranimo v steklenih kozarcih. Zakaj ga uporabljamo? Iz ognjiča pripravljamo čaje, tinkture, obkladke, ustne vode, kreme, homeopatska zdravila in eterična olja. Ognjič je tako zdravilna rastlina, da celo "zdravi" tla, na katerih raste. Naše babice so ga uporabljale predvsem pri krčih in vnetjih želodca, sečnega mehurja, ledvic in ženskih organov. Prav tako je znan, da sproži zamujeno menstruacijo. Izvlečki ognjiča pa naj bi ščitili pred čiri na želodcu in črevesju. Za te nadloge ga uporabljamo še danes, novejše raziskave pa kažejo, da ognjič zelo dobro deluje protivnetno in razkuževalno na občutljivo kožo, lajša kožne opekline, hitreje pozdravi rane, zlato žilo, kožne ture ter preprečuje nastanek glivic. Eterično olje pa naj bi krepilo splošno odpornost. Ognjič je zelo cenjen v kozmetiki, saj ga uporabljajo v kremah za nečisto kožo, krepil naj bi celo tonus kože. Ognjičeva krema se priporoča tudi pri ranah na bradavicah doječih mamic in vneti dojenčkovi koži.

Neželeni učinki

Neželenih učinkov pri ognjiču pri pravilni uporabi ni. Vedeti je treba, da je ognjič blago odvajalo. Se pa uživanje ognjičevih pripravkov odsvetuje nosečnicam, saj naj bi sprožil blage maternične krče.

Uporaba Pri ranah in krčnih žilah naredite poparek iz 2 decilitrov vode in 2 žličk suhih ognjičevih cvetov. Pustite stati deset minut in s tekočino prelijte gaze ter še tople položite na rano. Enak poparek lahko spijete, uporabite kot tonik pri nečisti koži ali kot ustno vodo pri zdravljenju razjed v ustih. Manj znana je uporaba v kulinariki, saj je ognjič nadomestilo za drag žafran oziroma služi kot barvilo za rižote, omake, juhe in sladice. Vendar se ga zaradi grenčine dodaja v zelo majhnih količinah.