Varuhinja zadržana do domnevne privolitve v darovanje organov

V pripombah, ki jih je posredovala DZ, opozarja predvsem na potrebo po zagotovitvi ustreznih varovalk v zakonu, ki bodo zagotavljale, da bo tudi po smrti človekovo telo primerno zavarovano pred posegi.

Zelo občutljivo področje

Čebašek-Travnikova opozarja, da predlagane spremembe zakona bistveno posegajo v njegovo zasnovo, saj ne temeljijo več na vnaprejšnjem izrecnem soglasju posameznika, temveč na zakonski domnevi, da posameznik soglaša, če izrecno ne nasprotuje. Takšna ureditev na področju človekovih pravic pa je po njeni oceni zelo občutljivo vprašanje.

V predlagani noveli je po ugotovitvah varuhinje to varstvo zagotovljeno z določbo, da lahko svojci umrlega izrecno nasprotujejo odvzemu delov človeškega telesa. Takšno nasprotovanje mora sicer navesti tudi okoliščine, ki kažejo, da je umrli že za časa življenja nasprotoval posmrtnemu odvzemu delov telesa.

Dodaten razmislek o možnih končnih določbah zakona

Ker pa zakon ne predvideva nikakršnega postopka ali odločanja o teh okoliščinah, bodo po mnenju varuhinje dejansko pomenile nasprotovanje, ki ga je treba upoštevati. "Zato s tega vidika nimamo pripomb k predlogu zakona, vendar pa opozarjamo, da bi moral predvideti poseben način opozarjanja posameznikov na novosti, saj po dosedanjih izkušnjah vemo, da niti osebni zdravniki, niti bolniki večinoma z njimi ne bodo seznanjeni," opozarja varuhinja.

Zato Čebašek-Travnikova predlaga dodaten razmislek o možnih končnih določbah zakona, ki bi predvidele obvezno seznanitev vsakogar z obrazcem, ki omogoča zavrnitev soglasja v določenem roku ob prvem obisku osebnega zdravnika ali pa primerno javno kampanjo v medijih, ki naj jo izvede vlada oz. ministrstvo za zdravje.

Pozitiven učinek na stopnjo darovanja organov

Varuhinja sicer pričakuje, da bo DZ v obravnavo zakonskih sprememb na primeren način vključil zainteresirano javnost ter s tem tudi uresničil zahteve Resolucije o normativni dejavnosti iz leta 2009.

Državni svetnik Peter Požun je zadnje dni minulega leta v zakonodajno proceduro vložil predlog novele zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, s katero predlaga uzakonitev domnevne privolitve. Po navedbah državnega svetnika je analiza vpliva domnevnega soglasja za darovanje pokazala, da ima uzakonjena domnevna privolitev v kombinaciji z drugimi pogoji pozitiven in pomemben učinek na stopnjo darovanja organov.