V veljavo stopa korenita reforma vinskega sektorja EU

Politični dogovor o vinski reformi so kmetijski ministri EU po dolgotrajnih pogajanjih dosegli decembra lani, Svet EU pa jo je uradno sprejel aprila letos v času slovenskega predsedovanja povezavi. Spremenjeni sistem bo po napovedih prispeval k uravnoteženosti trga za vino, postopnemu ukinjanju nepotrebnih in dragih intervencijskih ukrepov na trgu ter preusmeritvi proračunskih sredstev k bolj pozitivnim in proaktivnim ukrepom, ki bodo povečali konkurenčnost evropskih vin.

Z reformo hitro prestrukturiranje vinskega sektorja Reforma predvideva hitro prestrukturiranje vinskega sektorja z uvedbo prostovoljnega triletnega programa krčenja nasadov kot alternative za nekonkurenčne proizvajalce in pomoč za odstranitev presežnih količin vina in nekonkurenčnega vina s trga. Postopno bodo ukinjene subvencije za krizno destilacijo in destilacijo pitnega alkohola, denar iz nacionalnih sklopov sredstev pa se bo lahko porabil za ukrepe, kot so promocija vina na trgih tretjih držav, inovacije, prestrukturiranje ter posodobitev vinogradov in kleti.

Zagotovila bo tudi varstvo okolja v vinorodnih regijah Reforma bo tudi zagotovila varstvo okolja v vinorodnih regijah, zaščitila tradicionalne in dobro uveljavljene politike kakovosti ter poenostavila pravila označevanja v korist proizvajalcev in potrošnikov. Od 1. januarja 2016 bo prav tako ukinjen zelo omejevalen sistem pravic do zasaditve na ravni EU.

Evropa je največja proizvajalka vin na svetu, vendar pa njen izvoz raste počasneje od uvoza iz drugih neevropskih proizvajalcev v unijo, kjer na koncu ostajajo presežki.