V podjetjih večinoma interna izobraževanja za čakajoče na delo

V podjetjih se večinoma odločajo za interna izobraževanja, s pomočjo katerih delavci pridobijo dodatna znanja na delovnem področju podjetja. Namen zakona o delnem povračilu nadomestila plače, ki ga je vlada sprejela kot pomoč podjetjem v času gospodarske krize, je med drugim tudi povečanje zaposljivosti delavcev z dvigom njihove izobrazbene ravni. S tem se izboljša tudi konkurenčnost delodajalca. Dvig kakovosti delovnih mest Delodajalec se ob podpis pogodbe z zavodom za zaposlovanje, na osnovi katere uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače za zaposlene na čakanju, zaveže, da bo delavcem na čakanju zagotovil usposabljanje v obsegu 20 odstotkov časa čakanja na delo. Vsebine usposabljanja vsak delodajalec predvidi v programu ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in razvoja človeških virov.

V okviru tega programa zavod priznava in sofinancira stroške vseh vrst usposabljanj, razen šolnin, in sicer do največ 500 evrov na delavca za čas njegovega začasnega čakanja. Kot so pojasnili na zavodu za zaposlovanje, bodo prva izplačila za usposabljanje realizirana v tem mesecu v okvirnem znesku 56.000 evrov.

Delodajalci prijavili tudi dobre in inovativne programe Podjetja, ki so imela ali še imajo zaposlene na čakanju na delo, so izobraževanja večinoma izvedla interno z namenom, da zaposlenim omogočijo pridobiti še dodatna znanja z delovnega področja podjetja. To ugotavljajo tudi na zavodu za zaposlovanje, kjer navajajo, da je kakovost programov različna, so pa nekateri delodajalci prijavili tudi dobre in inovativne programe, ki so usmerjeni v povečanje usposobljenosti zaposlenih za pridobivanje novih trgov kot tudi za obvladovanje ozkih tržnih niš, za katera so potrebna nova strokovna znanja in komunikacijske veščine.

Izvajanje izobraževanj preverja zavod, ki vsakega delodajalca spremlja med izvajanjem ukrepa. Ker gre za sofinanciranje programov iz sredstev evropskega socialnega sklada, pred izplačilom iz proračuna kontrolo opravi tudi služba za kontrolo in nadzor pri ministrstvu za delo, in sicer na podlagi 20-odstotnega vzorca.

Največ zaposlenih na čakanju imajo Slovenske železnice Do 26. februarja letos je zavod na podlagi zakona o delnem povračilu nadomestila za plače pogodbe podpisal s 553 delodajalci za skupno predvidenih 18.473 zaposlenih, pri čemer so se nekatere pogodbe že iztekle. Med trenutno veljavnimi pogodbami imajo največ zaposlenih na čakanju v Slovenskih železnicah, kjer trenutno skupno zaposlujejo 7643 delavcev, na čakanju pa jih je 1098.

Za zaposlene na čakanju na delo na Slovenskih železnicah potekajo predvsem interna usposabljanja z različnih vsebinskih področij. Kot so pojasnili, se med drugim delavci usposabljajo za opravljanje del primerljive zahtevnosti na sorodnih področjih dela. Za zaposlene izvajajo tudi izobraževanja na področjih motivacije, komunikacije in odnosov, del izobraževanj sestavljajo usposabljanja iz varstva pri delu in zdravega načina življenja, potekajo pa tudi računalniška usposabljanja.

V Iskraemecu na čakanju trenutno 200 zaposlenih Podobno je v kranjskem podjetju Iskraemeco, kjer je 1119 zaposlenih, na trimesečnem čakanju do konca marca pa je trenutno 200 zaposlenih. V kranjski družbi za vse čakajoče zaposlene izvajajo izobraževanja s področij delovno-pravnih predpisov, računalništva, kakovosti, varstva pri delu in t.i. mehkih znanj, kot so denimo treningi komunikacijskih veščin. Poleg tega izvajajo tudi tematske jezikovne izobraževalne treninge za posamezne delovne situacije, manjši del zaposlenih pa se je udeležil tudi usposabljanja na delovnem mestu, so pojasnili v družbi.

V podjetju Lip, lesna industrija Bled, ki zaposluje 280 delavcev in še 42 v invalidskem podjetju, imajo trenutno na čakanju od 50 do 70 zaposlenih, odvisno od naročil. Podjetje režijske delavce večinoma pošilja na zunanja izobraževanja z področij, na katerih delajo, za proizvodne delavce pa v podjetju organizirajo interna izobraževanja. "Izobražujemo jih za polivalentnost. To pomeni, da znajo obvladati čim več delovnih operacij," je povedal izvršni direktor splošnega sektorja v podjetju Lip Bled Anton Koncilja. S tem, ko jih izobražujejo za različne delovne operacije, so delavci tudi bolj zaposljivi, je povedal Koncilja.

V Alplesu izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu V podjetju Alples iz Železnikov, kjer imajo trenutno na čakanju 70 zaposlenih, zanje organizirajo predvsem izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu. Za zaposlene v režijskih službah pa tudi tečaje računalniških programov, je povedal vodja organizacijsko-kadrovskega področja Zvone Frelih.

Tudi v gradbenem podjetju Granit iz Slovenske Bistrice so za zaposlene na čakanju predvsem organizirali izobraževanja, povezana z varnostjo na delovnem mestu in požarno varnostjo. Za zaposlene zidarje in tesarje, ki so bili na čakanju, pa so pripravili tudi strokovno izobraževanje o novih sistemih opaževanja. Podjetje ima 280 zaposlenih delavcev, v januarju in februarju je bilo na čakanju okoli sto delavcev, trenutno jih je še okoli 15. Njihovo število je odvisno od zagotovljenega dela, je povedala vodja kadrovske službe Irena Pregl.